Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
galéja -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla: veslati na galeji; benečanska galeja / obsodili so ga na galejo na veslanje na galeji
  2. 2. ekspr. velik, neroden predmet, zlasti vozilo: taka galeja porabi dosti bencina
SSKJ
govédina -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. goveje meso: radi jemo govedino; kuhana govedina; govedina v solati
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna
SSKJ
govédo -a s (ẹ̑) 
  1. 1. večja domača žival z rogovi, ki se goji zlasti zaradi mesa in mleka: ima nekaj goved in konja; na travniku se je paslo pet goved
    ♦     zool. moškatno govedo govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
    // ed. več goved, goveda: v reki napajajo govedo; bolezen goveda; meso z glave goveda / bohinjsko govedo; pincgavsko govedo rjavo z belimi lisami; farma za pitovno govedo / divje govedo
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: ta fant je pravo govedo / kot psovka govedo neotesano
SSKJ
hlód -a m (ọ̑) 
  1. 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod
  2. 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
SSKJ
hríbovec -vca m (ī) 
  1. 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev
  2. 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni
SSKJ
írhar -ja m (ī) 
  1. 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji
  2. 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji
SSKJ
írhast -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki je iz irhovine: pri sebi je imel irhast mošnjiček; irhaste hlače
  2. 2. slabš., redko neroden, neuglajen: irhast možak
SSKJ
irhovína in írhovina -e ž (í; í) 
  1. 1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina
SSKJ
júr2 -ja m (ú) 
  1. 1. pog. tisoč (starih) dinarjev: posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za to nihče ne računa manj kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja
  2. 2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa
SSKJ
júrček2 -čka m (ȗ) 
  1. 1. pog., ekspr. tisoč (starih) dinarjev: za popravilo je moral odšteti deset jurčkov
  2. 2. ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: seveda, taki jurčki tega ne razumejo / kot nagovor nisi uganil, o ti jurček ti
SSKJ
kláda -e ž (á) 
  1. 1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno
    // stesati tram iz klade hloda
    // redko poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu
  2. 2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita
  3. 3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo
    ♦     metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok
SSKJ
kláma -e ž (á) 
  1. 1. nar. dremavica, omotica: vzdramiti se iz klame / popoldne je preležala v klami
  2. 2. ekspr. neroden, neumen človek: ne bodi takšna klama / kot psovka molči, klama klamasta
SSKJ
kmèt kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti (ȅ ẹ́) 
  1. 1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji kmet ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; veliki kmet ki ima navadno nad 10 ha zemlje
    // do odprave tlačanstva: podložni, svobodni kmetje; kmet tlačan; upori kmetov / po rodu je kmet pripadnik kmečkega sloja
  2. 2. slabš. neroden, neuglajen človek: ne bodi tak kmet / kmet je kmet; dopovej mu, ko pa je tak kmet neumen, omejen človek
  3. 3. mn., nav. ekspr., s predlogom dežela, podeželje: prišel je s kmetov; iti na kmete; na kmetih, po kmetih je teh imen še dosti
  4. 4. šah. šahovska figura, ki se giblje v pravokotni smeri naravnost: dobiti, izgubiti, žrtvovati kmeta / blokirati kmeta zapreti mu pot; fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; izolirati kmeta ločiti ga od ostalih kmetov iste barve; dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; gambitni kmet; prosti kmet; kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani; dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta
SSKJ
kònj kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 
  1. 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala; voz so vlekli štirje konji; konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati; zajahali so konje; z bičem udariti po konju; bel, rjav konj; rezgetanje konj; gara kot konj; je močna kot konj; bil je vedno na cesti kot fijakarski konj / ta konj brca in grize / bos konj brez podkev, nepodkovan; bosanski konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov; čistokrven, dirkalni konj; jahalni konj primeren, izurjen za jahanje; poštni konj; ima tovornega konja; pren., ekspr. skozi predor drvi železni konj
    // igrača v obliki konja: deček je jahal lesenega konja / gugalni konj
  2. 2. slabš. velik, neroden človek: si pa res konj / kot psovka glej, kam stopiš, konj
  3. 3. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran; skakač: vzeti damo s konjem; vrednost konja
  4. 4. šport. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskoke: skakati čez konja / konj na šir postavljen pri gimnastičnih vajah počez
    ●     ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; pog. delati iz muhe konja močno pretiravati; ekspr. biti na konju uspeti, doseči cilj
    ♦     vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; belgijski konj konj belgijske pasme; hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec; zool. nilski ali veliki povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius
SSKJ
kvédrast -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kveder: kvedrasti čevlji / ekspr. kvedrast človek neroden
SSKJ
lípov -a -o prid. (í) nanašajoč se na lipo: kipec iz lipovega lesa; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko
● drži se kot lipov bog je neroden, molčeč
SSKJ
motoróga -e ž (ọ́) 
  1. 1. nav. mn., obrt. krak, ki veže pesto vodnega kolesa, motovila z obodom: voda je tekla po motorogah in lopatah; škripajoče motoroge
    // špica (pri kolesu): iz zadnjega kolesa so štrlele motoroge / v vreteno zabite motoroge
  2. 2. star. neroden, nespreten človek: ti motoroga, ti
SSKJ
motovílo -a s (í) 
  1. 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo
    // priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo
  2. 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo
    // nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo
    ♦     navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena
SSKJ
nèpripráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni pripraven, ni primeren: nepripraven načrt; nepripravno orodje / za tako delo je zelo nepripraven neroden
SSKJ
oglàt -áta -o prid. (ȁ ā) 
  1. 1. ki ima ogle: oglata bruna / imeti oglato pisavo / obraz z oglato brado / oglati izrez pri obleki; oglati oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter lomljenih črtic
  2. 2. ekspr. neroden, okoren: oglat človek / njegove oglate kretnje / njegove mladostne pesmi so oglate
    ogláto prisl.: kip je oglato izklesal preprost kamnosek
Število zadetkov: 112