Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]
    1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
    3. valjasta blazina za klekljanje
    4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]
    1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
      1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
    2. film z resno vsebino
    3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
    4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
    2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]
    1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček
    2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
Celotno geslo eSSKJ
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]
    1. odrasla samica goveda
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kvákanje kvákanja samostalnik srednjega spola [kvákanje]
    1. oglašanje z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
    2. slabšalno govorjenje, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
    3. slabšalno govorjenje v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑kvakati
Celotno geslo eSSKJ
kvákati kvákam nedovršni glagol [kvákati]
    1. oglašati se z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
    2. slabšalno govoriti, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
    3. slabšalno govoriti v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kvákati, rus. kvákatь, češ. kvákat < pslov. *kvakati, iz onomatopeje kvak, ki posnema glas žabe - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje]
    1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajež
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajež
    2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajež
    3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajež
FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
Celotno geslo eSSKJ
lájati lájam nedovršni glagol [lájati]
    1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
    3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo eSSKJ
parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja]
    1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr
      1.1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
      1.2. kar na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
    2. ekspresivno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: slabšalno farsa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
trágikomédija trágikomédije samostalnik ženskega spola [trágikomédija]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti drama, ki združuje elemente tragedije in komedije
    2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti absurdno, nesmiselno, obžalovanja vredno
FRAZEOLOGIJA: tragikomedija zmešnjav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. tragicommedia, nem. Tragikomödie in frc. tragi-comédie iz lat. tragi-comoedia, iz ↑tragi(čni) + ↑komedija
Celotno geslo eSSKJ
trágikómično prislov [trágikómično]
    ekspresivno takó, da je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti absurdno, nesmiselno, obžalovanja vredno
ETIMOLOGIJA: ↑tragikomični

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blúziti -im nedov. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. neurejeno, brezciljno živeti: narediti moram nekaj konkretnega in ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: večinoma bluzijo o nepomembnih starih temah
SSKJ²
brezplóden -dna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki je brez uspeha, koristi: vsi poskusi, da bi dosegel breg, so bili brezplodni; brezplodno delo, iskanje / dolga, brezplodna leta / spustil se je v brezplodno prerekanje nepotrebno, nesmiselno
    brezplódno prisl.:
    brezplodno izgubljati čas
SSKJ²
dvákrat prisl. (ȃ)
izraža dve ponovitvi: dvakrat dve je štiri; dvakrat zakleniti; preobleči se dvakrat na teden / dvakrat tolikšna vrednost; dvakrat več / ekspr.: zanj je to strašen, dvakrat strašen udarec zelo hud; tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno
● videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil skoraj gotovo se bo pritožil; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ bot. dvakrat nazobčani list list z zobci, ki so tudi nazobčani
SSKJ²
galimatías -a m (ȋ)
psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje:
Število zadetkov: 89