Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
brezvézen1 -zna -o; bolj ~ (ẹ̑) sleng. ~e besede nesmiselne
brezvéznost -i ž, pojm. (ẹ̑) sleng. nesmiselnost
SSKJ²
brezvéznost -i ž (ẹ̑) pog.
nesmiselnost, nepotrebnost: celo za brezveznosti se najde denar
SSKJ²
donkihótstvo -a s (ọ̑)
ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno don Kihotovemu: vaše dejanje je donkihotstvo / politično donkihotstvo; uvidel je nesmiselnost svojega donkihotstva
Gledališče
grotéska -e ž
Celotno geslo eSSKJ
ítak in ìtak členek
    1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega
      1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
      1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
      1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
    2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
FRAZEOLOGIJA: Itak da ja., Itak da ne., Ja itak.
ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...
Celotno geslo Frazemi
kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj
SSKJ²
nèsmísel -sla [nesmisəu̯] m (ȅ-ȋ)
1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli
♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov
2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost
3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle
Pravopis
nesmísel -sla [-u̯] m, pojm. (ȋ) pripeljati do ~a; zaiti v ~; poud. čisti, pravi ~ |velik|; pokazati ~ tega ukrepa nesmiselnost; števn. besedni ~i; pripovedovati ~e
Pravopis
nesmíseln -a -o [sə]; bolj ~ (ȋ) ~a trditev; neobč. ~a žrtev nepotrebna, odvečna
nesmíselno -ega [sə] s, pojm. (ȋ) storiti kaj ~ega
nesmíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
nèsmíselnost -i [nesmisəlnost] ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nesmiselnega: nesmiselnost trditve / nesmiselnost teh poskusov je bila očitna / opozoril je na protislovja in nesmiselnosti v delu
Pravopis
paradoksálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) Položaj je ~ |protisloven, nesmiseln|
paradoksálnost -i ž, pojm. (ȃ) |protislovnost, nesmiselnost|
Pravopis
paradóksen -sna -o; bolj ~ (ọ̑) ~ sklep |protisloven, nesmiseln|
paradóksnost -i ž, pojm. (ọ̑) |protislovnost, nesmiselnost|
SSKJ²
počétje -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od početi, delati: opazoval je početje otrok pri igri; ni se zmenil za njegovo početje in je nadaljeval pot; fantovo početje je bilo sumljivo / ekspr. ob takem početju ne moremo molčati ravnanju, dejanju
2. ekspr. dejavnost, delovanje: obsodili so izdajalsko početje vlade; poročal je o svojem vohunskem početju; sodeloval je pri nekem sumljivem početju
3. ekspr. delo, prizadevanje: vse njegovo početje se mu je zdelo nekoristno; spoznal je nesmiselnost svojega dosedanjega početja
SSKJ²
práznost -i ž (á)
knjiž. lastnost, stanje praznega: praznost prostora, sobe / spoznal je praznost in nesmiselnost svojega ravnanja / ekspr. obsodili so praznost njegovega članka
Celotno geslo Frazemi
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo, bíti kot rìt in srájca, bíti tího kot rìt, bíti v ríti, bŕcniti kóga v rìt, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu [êno] po ríti, dobíti bŕco [v rìt], dobíti jíh po ríti, dobíti žúlje na ríti, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, iméti mévlje v ríti, iméti sršéne v ríti, íti [hudíču] v rìt, íti okóli ríti v žêp, izprašíti kómu rìt, kúzla skáče v rìt kómu, lahkó me kúšnete na rìt, lésti kómu v rìt, lézenje v rìt, naložíti [jíh] kómu po ríti, okóli ríti v váržet, okóli ríti v žêp, píši me v rìt, píšmevrìt, po ríti bi biló tréba kóga, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, práskati se po ríti, príti okóli ríti v žêp, sprána rìt, státi kómu za rítjo, súniti kóga v rìt, svetíti se kot púmpeževa rìt, temà kàkor v ríti, vsè k ríti prinêsti kómu
SSKJ²
tendénca -e ž (ẹ̑)
1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja
2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc
● publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev
Število zadetkov: 16