Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
nesramežljivost ž nesramežljivost, nespodobnost, nečistost: Ima … nesrameshlivost tož. ed. Iezabele (II, 554)
Svetokriški
nesramnost -i ž nespodobnost, nečistost: Nezhistost, lotrija, Neſramnost im. ed., inu preshushtvu, je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ nej nesramnosti rod. ed. de bi s'eno krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt tož. ed., lotryo, pyanſtvu
Pleteršnik
nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
Pravopis
obscén -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. ~o govorjenje nespodobno, opolzko
obscénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nespodobnost, opolzkost; števn., neobč. pripovedovati ~i nespodobnosti, opolzkosti
SSKJ²
obscénost -i ž (ẹ̑)
knjiž. nespodobnost, opolzkost: črtice ni cenil zaradi obscenosti / pripovedoval je obscenosti
Svetokriški
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
Svetokriški
pričati -am nedov. pričati: folsh prizhat nedol. je ena velika nespodobnoſt ǀ bodò pershli prizhat namen. zhes naſs ǀ ſe reſniza samolzhi, ter ſe folsh prizha 3. ed. ǀ folsh prizhaio 3. mn., folsh pershesheio ǀ golufaio, kradeio, folsh prizheio 3. mn. ǀ Vni kmet jo da sa shteri petize, katere mu ſo dane de faush prizhal del. ed. m ǀ ſó zhes Eduarda folsh prizhali del. mn. m
Celotno geslo Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
Celotno geslo Etimološki
spodọ̄biti se -ọ̑bi se nedov.
Pravopis
spotakljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a pesem; moralno ~
spotakljívo -ega s, pojm. (í) poud. |neprimerno, nespodobno|: reči kaj ~ega
spotakljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|
Pravopis
spotikljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a zgodba
spotikljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|
Vorenc
sramota žF17, confundereẛméſhati, ẛbloditi, k'ſramoti ſturiti, previṡhati, ẛmotiti; confusioẛmotnîava, ẛmeſhanîe, ſramota, ẛmota, ẛaſramovanîe; confusus, -a, -umna ſramoto poſtavlen, ẛmeſhan, ẛaſramovan; dedecusnezháſt, nepoſhtenîe, neſpodobnoſt, ſramota; depudicarev'ſramoto perpraviti; ignominia, -aeſramota, ſhpot; ignominiosus, -a, -umpolhen ſhpota, inu ſramote; impudicitiaſramota, neſramnoſt, lotarnia; opprobrium, -bÿṡaṡhmaganîe, ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe, ſramota; probrum, -briſramota, gardu ṡhpotanîe, nezháſt, nebrumnoſt; pudor, -orisſramota, ṡhpot; sine honorepres zhaſty, s'ſramoto, ſramotnu; turpidooſtudnoſt, gardoba, ſramota; turpiter se darena ſramoti oſtati; vir, si comam nutriat, ignominia est illienimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy
Svetokriški
trije tri štev. trije: trye im. mn. m ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti ǀ V'tem mejſti Bononia trije im. mn. m purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna imeli ǀ trje im. mn. m Studenti ſo vkupaj veni poſteli leshali ǀ katere oblaſt inu muzh ſo ſpoſnali ty terje im. mn. m krajli ǀ noter prideio try im. mn. m strashni hudizhi ǀ letij trij im. mn. m s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ lete try im. mn. ž Perſone ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ koku tu more biti de je en ſam Bug, inu vener ſo Trij im. mn. ž Pershone ǀ try im. mn. s leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij im. mn. s sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ suetust unijh treh rod. mn. mladenizhu ǀ NA SVETIH TRYEH rod. mn. KRAILOV DAN ǀ folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt, katera trem daj. mn. pershonam shkodi ǀ try tož. mn. m zegle pod glavo mu deneio ǀ ſe taku opijesh de trij tož. mn. m dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ vſak dan mu imaio try tož. mn. ž shpishe poſlati ǀ taku trij tož. mn. ž S. Maſhe ſporedaj shlishi ǀ Indianarij try tož. mn. s cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio ǀ trij tož. mn. s cella lejta je leshala, inu martro tega poroda terpela ǀ zhestrij +tož. mn. s cela leta li ene ſame caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ v' teh tryeh mest. mn. vishah ſe pohujshaine da ǀ v' treh mest. mn. vishah po uſot ſe najde ǀ v' tréh mest. mn. zerkuah ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH mest. mn. KRAILIH ǀ v'treh mest. mn. vishah ǀ oblubio v'trjeh mest. mn. dneih dellu ſturiti ǀ ta Angel mu ſe je bil perkasal s'tremi or. mn. shibamy ǀ S' temy Tremy or. mn. shtrajfingi G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ mati s'tremij or. mn. hzheramy ie v'hishi bila
Svetokriški
zgoditi se -i se dov. zgoditi se: Bug mu je bil odgovuril, de letu ſe nemore sgoditi nedol. ǀ pojte k'moij materi Olimpij, inu kar ona porezhe, tu ſe yma sgodit nedol. ǀ kar bi ſe ym utegnilu na ſemli ſgoditi nedol. ǀ letu se sgodi 3. ed. vſak dan ǀ taku ſe tudi sgodj 3. ed. temu hudobnimu ǀ Ah Kulikainkrat ſe letu sgody 3. ed. ǀ kadar vam ſe kjekaj hudiga ſgodj 3. ed. ǀ Glihi vishi ſe sgodij 3. ed. s'to Nebeſhko ſpisho S. Rus. T. ǀ kakor vſijm Adamavim otrokom ſe ſgodij 3. ed. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vſe kar vam ſe ſgodi 3. ed. ǀ vam ſe shodij 3. ed. Kakor ribam ǀ huala Bogu ſe nezh hudiga nesgodi +3. ed. v'mej nama ǀ bi ta zhudeſh ſe sgodil del. ed. m ǀ en velik spot ſe je bil sgudil del. ed. m v'hiſhi Kraila Davida ǀ v' moj hishi ſe nebò obena shkoda, ali nespodobnoſt sgodila del. ed. ž ǀ ne bo ſe po njeh miſli sgodilu del. ed. s ǀ gdu nevej de ſe je bilu ſgodilu del. ed. s, kar enkrat Pharaonu ſe je ſainalu ǀ ſe boym de bi kejkaj taziga ſe nam ne sgudilu del. ed. s ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu del. ed. s unimu imenitnimu Beſedniku ǀ kakor ſe je bilu ſgudilu del. ed. s unimu bogatimu Gospudu ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo del. ed. s ǀ de tudi vam ſe ne bo letu shodilu del. ed. s ǀ tebi teshku ſe bo sgadilu del. ed. s kateri vſe kar ſi ſturil je bilu zhes zhast Boshyo ǀ de bi ſe njemu nesgodilu +3. ed., kakor tem drugem ǀ de bi ſe neſgodilu +del. ed. s pò ſehmal ǀ de bi ſe y nesgudilu +del. ed. m, kakor taistimu, katerj pres ohzetniga guanta je bil prishal ǀ de bi ſe tudi meni hudu neshudilu +del. ed. m ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile del. mn. ž/s
Število zadetkov: 34