Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Svojilni pridevnik iz ženskega priimka »Lundy«
Jezikovna
»Neki« ali »nek«?
Doslej sem vedno pisala (in po potrebi popravljala v) neki – čeprav popolnoma razumem, zakaj ljudje pišejo nek. Brez uspeha se borim proti nekaterim govorcem (npr. p. Miran Špelič, ki prevaja prenose iz Vatikana), ki dosledno tudi v govoru uporabljajo neki. Zdaj pa me je nekoliko zmedel intervju dr. Kozme Ahačiča v Zvonu, ki dosledno uporablja nek. Domnevam, da ne gre za poseg lektorice, saj je v drugih člankih v isti reviji uporabljen neki. Ker je od zadnjega odgovora na to temo (2013) minilo že nekaj let, me zanima, kako daleč je uveljavljanje nek?
Jezikovna
Nekoč nepravilno, danes dovoljeno: »upravljati s skladom« in »upravljati sklad«
Dolgo časa je veljalo, da se glagol upravljati veže izključno s predmetom v 4. sklonu (torej upravljati kaj), da pa je izrecno narobe ta glagol vezati s predmetom v 6. sklonu (upravljati s čim se je štelo za hudo napako). Zdaj gledam v pravopisu: naštete so različne možnosti, na koncu celo: upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati. Kako to, da je ta rešitev kar naenkrat sprejemljiva? Gre morda za napako in bi moral biti pri tej zvezi krogec, v smislu, da ni sprejemljiva? Je že res, da je navedena še priporočena sopomenka, vendar ni označeno, da zveza ni sprejemljiva. Mar je?
Jezikovna
Predložni par »iz – na«
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:
prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Jezikovna
Svojilni pridevniki iz večbesednih ženskih imen: »Zala Ana«
Kako tvorimo in sklanjamo svojilne pridevnike iz večbesednih osebnih lastnih imen? Npr. Ana Lina – Anin Linin? –z Anino Linino torbo?
Jezikovna
Tuja osebna imena in njihovi svojilni pridevniki
Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.
Ženska imena:
- Aria – Arijin (SP 963)
- Hanah – Hanahin
- Noa – Nojin/Noin
- Enya – Enyin
- Mei – Mejin
- Enia – Enjin
- Enía – Eníjin
- Zoe – Zoejin/Zoein
- Naia – Najin
- Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
- Zala Ana – Zalaanin (SP 966)
Moški imeni:
- Mai -- Majev
- Ensar -- Ensarjev/Ensarov
Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Število zadetkov: 7
Dostopnost