Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
Pleteršnik
štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; (nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
cúla, f. 1) das Bündel; das Reisebündel; v culo povezati svoje reči; — v ruho zavezane, nevesti podarjene reči: nevesti culo nesti, BlKr.-SlN.; — 2) der Sack, Mur.; der Watsack, Cig.; — prim. madž. cula, Bündel, iz lat. culleus, Dan.
Pleteršnik
kr̀st, kŕsta (kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
Pleteršnik
odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
opŕtav, adv. indem man mittelst eines Tragbandes etwas auf den Rücken geladen hat: o. nesti, Jan., Polj.; tudi: na o. nesti, Zv.; — (adj. o. koš, = oprtni koš, pri Fari (Notr.)-Štrek. [LjZv.]).
Pleteršnik
pŕpər, -pra, m. = poper, Mur., C., vzhŠt.; p. nesti = štuporamo nesti, C., vzhŠt.; p. tolči, auf den Rücken schlagen, C.
Pleteršnik
téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — (pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
Pleteršnik
Pleteršnik
cucorȃmo, adv. c. nesti koga, jemanden huckepack tragen, Nov., SlN., Dol.; — prim. cicoramo, štuporamo in 3. cucati, cucniti.
Pleteršnik
Pleteršnik
mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
Pleteršnik
narǫ̑č, m. 1) kolikor je moči enkrat na rokah nesti, Hal.-C.; n. sena, Z.; — 2) = naročaj 1), Mur., Mik.
Pleteršnik
opŕtiv, adv. = oprtav, Cig., Jan., C.; blago o. nositi od hiše do hiše, Zv.; o. nesti težko vrečo, Jurč.; prigugal se je oprtiv s košem, LjZv.
Pleteršnik
pokȗšnja, f. 1) das Kosten: za pokušnjo komu dati nekaj klobase, Jurč.; — 2) das zum Kosten bestimmte Muster, z. B. der Kostwein; pokušnje komu nesti, jemandem eine Flüssigkeit zum Kosten (z. B. einen Kostwein) tragen.
Pleteršnik
pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
Pleteršnik
zbǫ̑rnica, f. 1) das Versammlungslocal, der Versammlungssaal, Mur., Cig., Jan., C., nk.; (nesti reče liste) V lepo zbornico ljubljansko, Npes.-K.; — 2) die Kammer (eine Körperschaft): gospodska z., das Herrenhaus, z. poslancev, das Abgeordnetenhaus, trgovska in obrtna z., die Handels- und Gewerbekammer, notarska (beležniška), advokatska (odvetniška) z., die Notariats-, die Advocatenkammer, nk.
Pleteršnik
žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.-C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 19
Dostopnost