nosílnica -e ž (ȋ)
1. priprava s sedežem, ležiščem za nošenje, prenašanje pomembnih oseb, žensk: nesti na nosilnici, v nosilnici; papež je stopil z nosilnice; rimske, vzhodnjaške nosilnice / odprta, pokrita nosilnica
2. knjiž. nosila: dvigniti nosilnico z ranjencem; zasilna nosilnica
3. nar. gorenjsko večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: zavezala je nosilnico in si jo dala na glavo / rjuha nosilnica
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nosílnica -e ž (ȋ) nesti koga v ~i, na ~i; neobč. ~ z ranjencem nosila; pokr. gor. natlačena ~ |kos blaga za nošenje sena, stelje|; jezikosl. ~ lastnosti
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
nosīti nọ́sim nedov.
Vorenc
nositi nedov., F143, bajulare, na rami noſſiti; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; ensifer, tá kir mezh noſſi; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; gerulus, -a, -um, kateri noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka noſſi; gestamen, vſe tú kar ſe noſſi; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla noſſi; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji noſſio; peromatus, -a, -um, kateri opanke noſſi; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sementare, ſéme noſſiti, ali dati; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. noseč, nošen
Celotno geslo
Megiser
nositi nedovršni glagol
Besedje16
Prekmurski
nòtri nèsti se ~ nesém se nedov. darovati se: Ár, ſteri ſztvári krv ſze notri neſzé za grejhe vu ta ſzvéta po viſesnyem popi KŠ 1771, 697
SSKJ²
obhajílo -a s (í)
rel. del maše, ko duhovnik obhaja: darovanje in obhajilo / iz cerkve je odšla med obhajilom / prvo obhajilo
// posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo; sveto rešnje telo: dati, sprejeti obhajilo; nesti obhajilo bolniku
rel. del maše, ko duhovnik obhaja: darovanje in obhajilo / iz cerkve je odšla med obhajilom / prvo obhajilo
// posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo; sveto rešnje telo: dati, sprejeti obhajilo; nesti obhajilo bolniku
Celotno geslo
Etimološki
obnȃšati se -am se nedov.
Pravopis
obnêsti se -nêsem se dov.; drugo gl. nesti (é) Kupčija se ni obnesla |posrečila|; knj. pog. Kot voznik se je dobro obnesel izkazal
Vorenc
odkladati nedov., F3, differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti, odkladati, na daile vleizhi, preloṡhiti
Vorenc
odlašati nedov., F14, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; crastinare, odlaſhati; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti; facere inducias, odlaſhati; moram facere, odlaſhati; procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; prolongare, na daile vleizhi, odlaſhati, prevleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi odlaſhati, na daile vleizhi; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; tardare, shtentati, odlaſhati, kaſniti ſe
Pleteršnik
odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
Vorenc
odložiti dov., F9, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; degravare, teṡhavo naloṡhiti, ali odloṡhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti, odloṡhiti; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti
Celotno geslo
Etimološki
Pravopis
odnêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ smeti; omilj. Tat je odnesel denar |ukradel|; ~ otroka spat; publ.: ~ prvo mesto → zasesti; ~ prvo nagrado → dobiti; ~ zmago → zmagati; odnesti komu kaj ~ poveljniku sporočilo; brezos. odnesti koga/kaj Čoln je odneslo na odprto morje
odnêsti jo -nêsem jo (é) knj. pog., poud. |ostati živ, rešiti se|: ~ ~ brez poškodb
odnêsti jo -nêsem jo (é) knj. pog., poud. |ostati živ, rešiti se|: ~ ~ brez poškodb
Celotno geslo
Etimološki
Vorenc
odnesti dov., F7, adimere, odvseti, odjemati, odneſti; asportare, odneſti, prózh neſti; aufere, prózh vṡèti, odvṡèti, odneſti; deportare, odneſti, ali perneſti, preneſti; palmarius, -a, -um, prou vréden premaganîe odneſti; rapere, po syli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati; subducere, podvlézhi, odvlézhi, odvṡèti, odneſti
Besedje16
odnesti glag. dov. ♦ P: 6 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595); (odnesti/od nesti) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557)
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 336
Dostopnost