Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
- 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
brénta -e ž (ẹ̑)
visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko
// slabš. debela ženska: kakšna brenta je!
visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko
// slabš. debela ženska: kakšna brenta je!
SSKJ²
bútara -e ž (ú)
1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let
2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara
1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let
2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara
SSKJ²
SSKJ²
domôv stil. domú prisl. (ō; ū)
v domačo hišo, v svoje stanovanje: iti, nesti, odpraviti se domov; spraviti pšenico domov; pisati domov ženi; domov gredé; na poti domov / domov k bratu; elipt.: mudi se mi domov; ne najde domov; domov bi rada; ti ne znaš nikdar domov; otroci silijo domov
● pastir žene živino domov v domači hlev; domov ima kake četrt ure do doma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; ekspr. za hip je pogledal, skočil domov za malo časa se je ustavil doma; igr. žarg. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje
// v domači kraj, v domačo deželo: izseljenci se vračajo domov
v domačo hišo, v svoje stanovanje: iti, nesti, odpraviti se domov; spraviti pšenico domov; pisati domov ženi; domov gredé; na poti domov / domov k bratu; elipt.: mudi se mi domov; ne najde domov; domov bi rada; ti ne znaš nikdar domov; otroci silijo domov
● pastir žene živino domov v domači hlev; domov ima kake četrt ure do doma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; ekspr. za hip je pogledal, skočil domov za malo časa se je ustavil doma; igr. žarg. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje
// v domači kraj, v domačo deželo: izseljenci se vračajo domov
SSKJ²
donêsti -nêsem dov., donésel donêsla (é)
1. nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle
2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla
3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček
1. nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle
2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla
3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček
- donesèn tudi donešèn -êna -o:
ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena
SSKJ²
jájce -a s (á)
1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec; mravljinčja jajca mravljinčje bube; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo
// taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije; kuhati, lupiti, vložiti jajca; nasaditi jajca koklji; nesti, valiti jajca; pobirati jajca iz gnezd; koklja sedi na jajcih; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce; kokošja, račja jajca; jajce z dvema rumenjakoma; embalaža za jajca; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne; izpihati, izpiti jajce; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom, (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom; jajca v prahu posušena in drobno zmleta
2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom; bikova jajca / nizko suni ga v jajca
3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
● vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
♦ agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; konzumna jajca namenjena prehrani; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti
1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec; mravljinčja jajca mravljinčje bube; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo
// taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije; kuhati, lupiti, vložiti jajca; nasaditi jajca koklji; nesti, valiti jajca; pobirati jajca iz gnezd; koklja sedi na jajcih; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce; kokošja, račja jajca; jajce z dvema rumenjakoma; embalaža za jajca; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne; izpihati, izpiti jajce; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom, (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom; jajca v prahu posušena in drobno zmleta
2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom; bikova jajca / nizko suni ga v jajca
3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
● vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
♦ agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; konzumna jajca namenjena prehrani; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti
SSKJ²
jájčece -a [jajčəce] s (ā)
1. spolna celica, iz katere se razvije nov organizem: dozorevanje jajčec v jajčniku / leči, odlagati jajčeca; jajčeca glist, žuželk / ribja jajčeca ikre / nabirati mravljinčja jajčeca mravljinčje bube
♦ biol. neoplojeno jajčece; brazdanje, oploditev jajčeca; pričvrstitev jajčeca v steno maternice
2. manjšalnica od jajce: valiti jajčeca; nesti drobna jajčeca
1. spolna celica, iz katere se razvije nov organizem: dozorevanje jajčec v jajčniku / leči, odlagati jajčeca; jajčeca glist, žuželk / ribja jajčeca ikre / nabirati mravljinčja jajčeca mravljinčje bube
♦ biol. neoplojeno jajčece; brazdanje, oploditev jajčeca; pričvrstitev jajčeca v steno maternice
2. manjšalnica od jajce: valiti jajčeca; nesti drobna jajčeca
SSKJ²
SSKJ²
járica -e ž (ā)
1. mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarice so začele nesti; kupiti jarice in peteline
● nar. jarice so se prvič ojagnjile mlade ovce
2. jara pšenica: vsejati jarico
1. mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarice so začele nesti; kupiti jarice in peteline
● nar. jarice so se prvič ojagnjile mlade ovce
2. jara pšenica: vsejati jarico
SSKJ²
jérbas -a m (ẹ́)
okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj
okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj
SSKJ²
júžina -e ž (ú)
1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini
2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica
● nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam
3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino
4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina
♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea
// slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina
1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini
2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica
● nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam
3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino
4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina
♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea
// slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina
SSKJ²
SSKJ²
korektúra -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje: pomagal je pri korekturah člankov; čaka jo še korektura šolskih nalog
2. tisk. označevanje napak na krtačnem odtisu: potrebna je ponovna korektura / opravil je zadnje korekture zadnji pregled teksta pred tiskom / avtorske korekture avtorjevo spreminjanje teksta med označevanjem teh napak; domača korektura označevanje teh napak v tiskarni sami
// nav. mn. krtačni odtis, na katerem so označene napake: nesti korekture v tiskarno; prosil je, naj mu pošlje korekture / brati korekture
3. popravek, sprememba: korektura meje; korekture smeri in položaja / korektura barvnih tonov / gre za korekture in dopolnitve njegovih prejšnjih izjav izboljšave, izboljševanje
1. ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje: pomagal je pri korekturah člankov; čaka jo še korektura šolskih nalog
2. tisk. označevanje napak na krtačnem odtisu: potrebna je ponovna korektura / opravil je zadnje korekture zadnji pregled teksta pred tiskom / avtorske korekture avtorjevo spreminjanje teksta med označevanjem teh napak; domača korektura označevanje teh napak v tiskarni sami
// nav. mn. krtačni odtis, na katerem so označene napake: nesti korekture v tiskarno; prosil je, naj mu pošlje korekture / brati korekture
3. popravek, sprememba: korektura meje; korekture smeri in položaja / korektura barvnih tonov / gre za korekture in dopolnitve njegovih prejšnjih izjav izboljšave, izboljševanje
SSKJ²
kosílo -a s (í)
1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo
● ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed
// uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku
2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih
1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo
● ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed
// uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku
2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih
SSKJ²
kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó)
1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; koš za listje
// v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola
2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
// dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev
6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
7. mont. žarg. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev
1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; koš za listje
// v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola
2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
// dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev
6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
7. mont. žarg. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev
SSKJ²
kŕst -a m (ȓ ŕ)
1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen
♦ rel. prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne
3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst
● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar
1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen
♦ rel. prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne
3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst
● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar
SSKJ²
malénkost -i ž (ẹ́)
1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost
// v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost.«
// v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost
2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost
3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran
4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz2: prišli bomo žena, sin in moja malenkost
1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost
// v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost.«
// v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost
2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost
3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran
4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz2: prišli bomo žena, sin in moja malenkost
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 336
Dostopnost