Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
breme -ena (breme, brime) samostalnik srednjega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3. kar kdo mora storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
FRAZEOLOGIJA: (pomagati) nositi butaro koga
Celotno geslo eSSKJ16
butoro -a (butero, butoro) samostalnik srednjega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ
manšéta manšéte samostalnik ženskega spola [manšéta]
    1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi
      1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku
    2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi
    3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti
    4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomije rotatorna manšeta
STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Manschette iz frc. manchette, iz manche ‛rokav’ - več ...
Prekmurski
mantràti -ám nedov.
1. mučiti, namenoma povzročati telesne bolečine: czejlo noucs ga mántrájo, i ſzplüvanyem ga grdijo BKM 1789, 74
2. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati náſz KŠ 1771, 27; ma düsa, Mántras ti ſzebé BKM 1789, 167; teilo i kerv, Düſſo mantra SM 1747, 68; Düsa, Dühovni glád te mantrá KŠ 1754, 258; Düsna vejſzt mene tou'zi, Nesztanoma mantrá ſzrczé BKM 1789, 14; vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo KŠ 1754, 145; Proſzim te, ne mantráj me KŠ 1771, 194; od dnéva do dnéva je ſzvojo pravicsno düſo znepravdenimi nyihovimi delami mántrao KŠ 1771, 720
mantràti se -ám se
1. mučiti se, imeti telesne ali duševne bolečine: ár ſze mantrám vu etom plámni KŠ 1771, 226; düsa Sze mi mantrá KŠ 1754, 255; ſzlüga moj le'zi i jako ſze mantrá KŠ 1771, 24; vszáki sze tô'zi, ka je znorjen i kak sté sze mantrá, nemre sze vcsedniti AIP 1876, br. 1, 8; i mantrali ſze bodo dén i noucs na veki veke KŠ 1771, 804
2. čutiti velik napor: i vido je je, kaj ſzo ſze mantrali vu plavanyi KŠ 1771, 121
mantrajóuči se -a se -e se ko se je mučil: kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
mantráni -a -o mučen: neſzécsi nemocsne mantráne od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 354
Pravopis
moríti -ím nedov. môri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, morjèn -êna; morjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ ljudi, prebivalstvo; poud.: Slana ~i rože |uničuje|; Povej, kaj te ~i |povzroča neugodje, teži, skrbi|
moríti se -ím se (í/ȋ í) Začeli so se moriti in preganjati; Čebele se ~ijo
SSKJ²
múčen -čna -o prid., múčnejši (ú ū)
1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost: pretrgati mučen molk; prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen / zaiti v mučen položaj; sam ni vedel, kako bi rešil to mučno zadevo / odgovor je napravil mučen vtis zelo neprijeten
2. ki povzroča veliko neugodje, trpljenje: mučni spomini; vztrajal je v mučni legi, da bi vse videl; zaradi slabotnosti ne bi prenesla mučnega izpraševanja / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / življenje je občutil kot mučno breme hudo, težko
// poln težav, trpljenja: pripravljal mu je mučne dneve; mučno življenje
3. ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja: začel se je najbolj mučen del poti; od mučnega gledanja so se mu oči solzile; mučno ponavljanje; dolgo, mučno reševanje
    múčno 
    1. prislov od mučen: mučno ponavljati; čas se je mučno vlekel
    2. ekspr., v povedni rabi izraža neprijetnost česa: mučno je bilo gledati, kako vse propada; mučno je govoriti o teh stvareh
    // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali in izpraševali
Celotno geslo Sinonimni
múčen -čna -o prid.
1.
ki zaradi neprimernosti v danih okoliščinah povzroča veliko zadrego, napetost
SINONIMI:
ekspr. duhamoren, ekspr. duhomoren, knj.izroč. dušljiv, ekspr. morast, ekspr. moreč, star. mukepoln, ekspr. mukotrpen, ekspr. obupen, zastar. prekaren, ekspr. težeč, ekspr. težek, ekspr. zadušljiv
2.
ki povzroča veliko neugodje, trpljenje
SINONIMI:
ekspr. morast, ekspr. moreč, star. mukepoln, ekspr. mukotrpen, evfem. nadležen, ekspr. svinčen, ekspr. tegoben, knj.izroč. tesen2, ekspr. tesnoben, ekspr. težek, ekspr. tlačeč
3.
ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja
SINONIMI:
star. mukepoln, ekspr. mukotrpen, star. trudapoln
GLEJ ŠE SINONIM: težek, zoprn
SSKJ²
múčiti -im nedov. (ú ȗ)
1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti
2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor, velike neprijetnosti: ni je dal študirat, kaj bi jo mučil; mučil in teptal je ljudstvo; glej, kako mučiš psa, ko ga imaš na verigi / kaj bi mučil avtomobil po teh hribih; ne bom (si) mučil oči v temi / mučil jih je z dolgoveznim govorjenjem; ne bi vas rad mučil s številkami
3. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: mučil ga je z molkom, namigovanjem / negotovost ga muči; mučilo ga je, da so ga odstavili
// nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: muči ga zahrbtna bolezen ima zahrbtno bolezen; mučijo ga dvomi; začela ga je mučiti radovednost, kaj se je zgodilo postal je radoveden; žeja ga muči zelo je žejen
● ekspr. ves večer je mučil harmoniko (slabo) igral nanjo
    múčiti se 
    1. imeti telesne ali duševne bolečine: videl je, da se bolnik muči; mučil se je tako zelo, da ga ni mogla gledati; ranjeno žival so ubili, da se ne bi mučila
    // zelo neudobno, nelagodno se počutiti: otrok se muči v takih čevljih; divje živali se mučijo v kletkah
    2. čutiti velik napor: poglej, kako se ti mučiš, jaz pa zlahka dvignem; zelo se je mučila, ko je vlekla voz
    // ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: muči se z nemščino, pa ji ne gre; sama se muči z otroki in gospodinjstvom; pren. ladja se muči skozi valove
    // knjiž. truditi se, prizadevati si: vojaki so se mučili, da bi premaknili voz; zelo se je mučil, da bi jih pridobil
    múčen -a -o:
    usoda mučenega naroda; bili so mučeni in pobiti
Celotno geslo Sinonimni
múčiti -im nedov.
1.
koga namenoma povzročati bolečine, zlasti telesne
SINONIMI:
trpinčiti, star. dati na muke, knj.izroč. maltretirati, neknj. pog. martrati, neknj. pog. matrati, ekspr. mesariti, ekspr. mrcvariti
2.
koga ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velike neprijetnosti, veliko neugodje
SINONIMI:
ekspr. moriti, ekspr. piti kri, sleng. težiti, ekspr. trpinčiti, star. vicati
3.
s smiselnim osebkom v tožilniku, ekspr. izraža, da kdo doživlja negativno, neugodno stanje, kot ga določa samostalnik v osebku
SINONIMI:
ekspr. črvičiti, ekspr. glodati, knj.izroč. gnesti, pog. gnjaviti, ekspr. grebsti, ekspr. gristi, ekspr. jahati, ekspr. jesti, ekspr. klati, ekspr. kljuvati, ekspr. krotičiti, ekspr. krotovičiti, pog. martrati, pog. matrati, ekspr. moriti, nar. mrviti, ekspr. pekliti, ekspr. pestiti, zastar. peziti, ekspr. pojedati, ekspr. preganjati, ekspr. razjedati, ekspr. razžirati, ekspr. stiskati2, ekspr. težiti, ekspr. tiščati, ekspr. tlačiti, ekspr. trapiti, ekspr. treti2, ekspr. trpinčiti, star. ujedati, ekspr. uničevati, ekspr. žreti, ekspr. žuliti
Celotno geslo eSSKJ
mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən]
    ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz ↑muka + ↑trpeti
Celotno geslo eSSKJ
mukotŕpno prislov [mukotə̀rpno]
    takó, da povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: ↑mukotrpen
Celotno geslo Sprotni
napsihírati dovršni glagol
    1. pogovorno povzročiti komu duševno neugodje, nemir z vztrajnim nadlegovanjem s svojimi zahtevami, pričakovanji, stališči 
      1.1 v obliki napsihirati se, pogovorno s takim ali podobnim ravnanjem povzročiti duševno neugodje, nemir sebi  
      1.2 pogovorno povzročiti duševno neugodje, nemir sploh  
SSKJ²
nèprijéten -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj
// z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno
2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti
    nèprijétno 
    prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega
SSKJ²
neslán2 -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto
● ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno
// neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano
    nesláno prisl.:
    neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
SSKJ²
nèugódje -a s (ȅ-ọ̑)
kar je nasprotno, drugačno od ugodja: ob misli na jutrišnji dan ga je obšlo neugodje; izražati, občutiti, prikriti neugodje; duševno, telesno neugodje; občutek neugodja / knjiž. z naraščajočim neugodjem je pogledovala na uro nejevoljo
Pravopis
nèugódje -a s, pojm. (ȅọ̑) telesno ~; občutek ~a
SSKJ²
peklíti -ím [tudi pəkliti] nedov., pêkli tudi peklì in pèkli (ī í)
ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje: njegova brezbrižnost jo pekli; peklila ga je misel, da ni izpolnil obljube; pekli ga, da ga nihče ne ceni; pekli se zaradi sinove neubogljivosti
● ekspr. še zmeraj ga pekli žeja še zmeraj je žejen; ekspr. po tej hrani ga pekli v želodcu peče, žge
    peklíti se 
    zelo se truditi, si prizadevati: sam se pekli in ubija, da bi preživel družino
Celotno geslo Sprotni
psihírati nedovršni glagol
    1. pogovorno povzročati komu duševno neugodje, nemir z vztrajnim nadlegovanjem s svojimi zahtevami, pričakovanji, stališči 
      1.1 v obliki psihirati se, pogovorno s takim ali podobnim ravnanjem povzročati duševno neugodje, nemir sebi  
      1.2 pogovorno povzročati duševno neugodje, nemir sploh  
SSKJ²
puščôben -bna -o prid. (ó ō)
ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje: puščoben prostor; puščobna pokrajina; vse je bilo prazno in puščobno / puščoben zimski dan; puščobno vreme / puščoben pogovor / puščoben človek
Število zadetkov: 45