Zadetki iskanja
Svetokriški
Dioklecianus -na m osebno lastno ime Dioklecijan: kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus im. ed., en velik Saurashnik teh Karshenikou ǀ ta neuſmileni Ceſſar Diocletianus im. ed. groſovitnu je njega martral ǀ ob tem zhaſsu Ceſsarja Diocletiana rod. ed. ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana tož. ed. ǀ je beshala pred Ceſarjem Diocletianam or. ed. Gáj Avrélij Valêrij Diokleciján, lat. Caius Aurelius Valerius Diokletiānus, rimski cesar (284–305), ki je neusmiljeno preganjal kristjane.
Pleteršnik
Pleteršnik
naplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad naplesti; 1) bekränzen; n. kapelico; — 2) zuwege zu bringen suchen: n. ženitev, C.; — anzetteln, anspinnen, Cig.; — 3) prügeln, M.; n. koga z bičem, Šol.; — plagen, Cig.; — (po citrah) neusmiljeno n., die Zither unsanft schlagen, Jurč.; — n. koga, jemanden drängen, zwingen, in jemanden drängen, Cig., Savinska dol.
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
nèsmílno prisl. neusmiljeno, slabo: z-podlo'sni-mi lüdmi neszmilno baratali KOJ 1848, 6; Bogatejsi goszpoudje szo neszmilno djáli z slabejsim KOJ 1914, 105; i teda ga neszmilno-ocsiveszno zbijejo KOJ 1845, 121
Vorenc
neusmiljeno prisl., F7, durè, terdu, nevſmilenu, groṡovitu; immisericorditer, nevſmilenu; inclementer, nevſmilenu, negladlivu; inhumanè, inhumaniter, nezhlovéṡku, nevſmilenu; severè, oſtru, hudobnu, nevſmilenu; truculenter, groṡovitu, nevſmilenu; tyrannicè, neuſmilenu
Svetokriški
neusmiljeno prisl. neusmiljeno: neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije ǀ neusmilenu jeh puſtiti martrat ǀ en bogaboiezh Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ gdu je tebe taku neuſmilenu respraskal
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
omečíti, -ím, vb. pf. weich machen; o. se, weich werden; — erweichen, abführen, Cig.; — erweichen, rühren, Mur., Cig., Jan.; o. komu srce, Cig.; Ako mor'te, omečite Neusmiljeno srce, Preš.; — o. koga, jemanden mürbe machen, Cig.; — mildern, lindern, Cig.; kazen o., Trub.
Pleteršnik
póstiti, pǫ́stim, vb. impf. 1) fasten, Trub., Krelj, Rez.-Baud.; — 2) fasten lassen; neusmiljeno so jih postili in trpinčili, LjZv.; — p. se, fasten; danes se posti, jutri se gosti, Cig.
Pleteršnik
pretẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad pretepsti; prügeln, schlagen; otroka, konja neusmiljeno p.; — p. se, sich herumprügeln, an Prügeleien theilnehmen; rad se pretepa.
Pleteršnik
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
Pleteršnik
ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.
Pleteršnik
zmlátiti, -im, vb. pf. zusammendreschen; — toča je vse trsje grdo zmlatila, jvzhŠt.; — abprügeln, Cig.; neusmiljeno so ga zmlatili.
Število zadetkov: 15
Dostopnost