Zadetki iskanja
Pleteršnik
SSKJ²
mílost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je
// kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji
2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti
3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost
4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je
// kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji
2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti
3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost
4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
SSKJ²
mlatíti in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen (ī á)
1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo
2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo
// tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo
// zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal
3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj
4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance
● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja
1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo
2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo
// tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo
// zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal
3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj
4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance
● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja
Pleteršnik
naplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad naplesti; 1) bekränzen; n. kapelico; — 2) zuwege zu bringen suchen: n. ženitev, C.; — anzetteln, anspinnen, Cig.; — 3) prügeln, M.; n. koga z bičem, Šol.; — plagen, Cig.; — (po citrah) neusmiljeno n., die Zither unsanft schlagen, Jurč.; — n. koga, jemanden drängen, zwingen, in jemanden drängen, Cig., Savinska dol.
Celotno geslo
Frazemi
nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá, hváliti kóga/kàj do nebá, kàkor stréla z védrega nebá, kot gròm z védrega nebá, kot mána z nebá, kot stréla z jásnega [nebá], kot z nebá pásti, kováti kóga v devêto nebó, kováti kóga v nebó, na vsè štíri straní nebá, ne pásti z nebá, pásti kot mána z nebá, pod mílim nébom, povzdigováti kóga/kàj do nebá, spáti pod mílim nébom, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, v nebó vpijóč, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom
dvígniti kóga/kàj do nebá, hváliti kóga/kàj do nebá, kàkor stréla z védrega nebá, kot gròm z védrega nebá, kot mána z nebá, kot stréla z jásnega [nebá], kot z nebá pásti, kováti kóga v devêto nebó, kováti kóga v nebó, na vsè štíri straní nebá, ne pásti z nebá, pásti kot mána z nebá, pod mílim nébom, povzdigováti kóga/kàj do nebá, spáti pod mílim nébom, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, v nebó vpijóč, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom
Prekmurski
Prekmurski
Celotno geslo
Kostelski
Prekmurski
nèsmílno prisl. neusmiljeno, slabo: z-podlo'sni-mi lüdmi neszmilno baratali KOJ 1848, 6; Bogatejsi goszpoudje szo neszmilno djáli z slabejsim KOJ 1914, 105; i teda ga neszmilno-ocsiveszno zbijejo KOJ 1845, 121
SSKJ²
nèusmíljen1 -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva
ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva
- nèusmíljeno prisl.:
neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
SSKJ²
neusmíljen2 -a -o prid. (ȋ)
ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina; njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdo
ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina; njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdo
- neusmíljeno prisl.:
neusmiljeno se dere; sonce neusmiljeno pripeka; neusmiljeno vroče je
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
nèusmíljeno2 nač. prisl.
izraža, da kaj poteka brez čustvene prizadetosti ob trpljenju koga in brez pričakovane prizanesljivosti do prizadetega
SINONIMI:
ekspr. brez milosti, ekspr. brezsrčno, ekspr. brez usmiljenja, knj.izroč. nemilosrčno, ekspr. trdosrčno
Vorenc
neusmiljeno prisl., F7, durè, terdu, nevſmilenu, groṡovitu; immisericorditer, nevſmilenu; inclementer, nevſmilenu, negladlivu; inhumanè, inhumaniter, nezhlovéṡku, nevſmilenu; severè, oſtru, hudobnu, nevſmilenu; truculenter, groṡovitu, nevſmilenu; tyrannicè, neuſmilenu
Svetokriški
neusmiljeno prisl. neusmiljeno: neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije ǀ neusmilenu jeh puſtiti martrat ǀ en bogaboiezh Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ gdu je tebe taku neuſmilenu respraskal
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
obdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo; obdelati z dletom; površinsko obdelati; ročno, strojno obdelati
// pog., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami gnesti; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti
// na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo
3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore; tega vprašanja ni še nihče obdelal; dramsko, filmsko obdelati motiv; umetniško obdelati pohod štirinajste divizije
// načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila
// publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete
4. pog. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati; volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti
5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi; tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali
6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal; nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
♦ biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelke
1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo; obdelati z dletom; površinsko obdelati; ročno, strojno obdelati
// pog., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami gnesti; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti
// na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo
3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore; tega vprašanja ni še nihče obdelal; dramsko, filmsko obdelati motiv; umetniško obdelati pohod štirinajste divizije
// načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila
// publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete
4. pog. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati; volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti
5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi; tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali
6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal; nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
♦ biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelke
- obdélan -a -o:
razlaga obdelanih podatkov; obdelano polje; zadovoljivo obdelano vprašanje; bogato kamnoseško obdelani oporniki
♦ agr. obdelana plast zemlje plast zemlje, ki se pri obdelavi rahlja, obrača
Pravopis
obdélati -am dov. -an -ana; obdélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ ledino, vinograd; ~ učno snov; publ. znanstveno ~ najdišče raziskati, preučiti; poud. obdelati koga Kritik ga je neusmiljeno obdelal |ocenil, skritiziral|; ~ koga s pestmi |pretepsti|; ~ volivce pred volitvami |pridobiti, pregovoriti|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 111
Dostopnost