Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija]
    delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen
Celotno geslo eSSKJ
banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje]
    delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija
ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati
Celotno geslo eSSKJ
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]
    1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno
      1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
Celotno geslo eSSKJ
banálno prislov [banálno]
    1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
Celotno geslo eSSKJ
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]
    1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
    2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
      2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
Celotno geslo eSSKJ
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
Celotno geslo eSSKJ
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo eSSKJ
zbanalizírati zbanalizíram dovršni glagol [zbanalizírati]
    narediti, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno
ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nèvréden1 -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna
♦ pravn. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje
// malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela
// ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje
    nèvrédno 
    prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote
    // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno

Slovenski pravopis

Pravopis
nèvrédno1 nač. prisl. (ȅẹ́) ~ sprejemati usluge
Pravopis
nèvrédno2 povdk. (ȅẹ́) ~ se je bilo jeziti zaradi tega

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nèvréjdno tudi nèvréidno tudi nèvrédno prisl. nevredno: Ár kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Ár ſteri jej i pijé nevrejdno KŠ 1754, 208; Ár, ki jej i pijé nevrejdno KŠ 1771, 513 Ár ki nevrejdno priſztápla BKM 1789, 238; Kaj ſzta me’ nevrejdno zdaj tak oſpotala SIZ 1807, 47; On zobsztom i nevrêdno zaprávla krüh KAJ 1870, 105

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
nevreden pridevnik

PRIMERJAJ: nevredni, nevredno

Celotno geslo Hipolit
nevredno prislov

PRIMERJAJ: nevreden

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
nevredno prisl., F2, immerenter, immeritò, pres vſe dolṡhnuſti, nevrédnu; indignè, nevrédnu

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
nevredno prisl. nevredno, neupravičeno: ſatorai neurednu je meni obſolution dal ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie tu S. Rus. T. shlushi k' vezhni ſmerti → vredno

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
nevredno prislov

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
nevredno prisl. ♦ P: 15 (TC 1550, TT 1557, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, KPo 1567, TC 1574, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595); (nevredno/ne vredno) prisl. ♦ P: 3 (TC 1575, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje16
ne vrednu gl. nevredno ♦ P: 2 (TC 1575, MTh 1603)
Število zadetkov: 20