Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Zadetki iskanja
Terminološka
Botanika
Jezikovna
Tisti, ki dela v protokolu je ...?
Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.
Jezikovna
Tvorba izglagolskih pridevnikov
Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).
Jezikovna
Ujemanje in sestavljeni osebek: veznik »ali« (3)
Pozdravljeni, prosim, če mi pojasnite rabo glagola v naslednjem primeru:
- V nalogi je predstavljena / so predstavljeni tehnologija prevoza vozil v cestnem prometu in ukrepi, s katerimi optimiziramo stroške poslovanja podjetja.
Jaz bi napisala je predstavljena, saj mislim, da se glagol prilagaja prvemu samostalniku, ki mu sledi.
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem spola in števila
Prosila bi za pomoč pri določitvi glagola v povedi: Kajenje in uporaba elektronski cigaret sta/je prepovedano/i/a v vseh prostorih.
Odločila bi se, da gre za edninski osebek, saj se kajenje in uporaba elektronskih cigaret pomensko ujemata. Težave imam pri določitvi spola. Bolje mi zveni prevlada srednjega spola (kajenja), čeprav je to na prvem mestu. Uporabila bi: je prepovedano. Zanima me vaše mnenje in teorija, ki stoji zadaj.
Jezikovna
Uporaba samostalnika »znanje« v množini
Ali lahko samostalnik znanje uporabljamo v množini? Npr.: S povezovanjem podjetniških, informacijskih in medijskih znanj ...
Jezikovna
Ustreznost glagola »obeležiti«
S čim nadomestiti glagol obeležiti v primeru svetovnih dni, obletnic, praznikov itd.? (V bolnišnici so obeležili svetovni dan medicinskih sester.) Vedno se mi zdi, da je nekako na silo popravljeno.
Jezikovna
Vejica pred polstavčnim prilastkom (osebe, »odgovorne za« ...)
Ali se pred odgovorne za piše vejica: Osebe, odgovorne za javna naročila, so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila ...
Jezikovna
Vejica pri datumu in uri
Prosim za pomoč pri stavi vejic in navajanju datuma in ure. Katera možnost bi bila v redu:
Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016 ob 07:15 je obdelal/-a Ime1 Priimek1. Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016, ob 07:15, je obdelal/-a Ime1 Priimek1.
Dobrodošel bi bil tudi nasvet, kako slogovno izboljšati stavek.
Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj v zvezi dveh imen
Kateri zapis je pravilen?
To je bil pakt Hitler-Stalin.
To je bil pakt Hitler – Stalin.
Najbolje se mi sicer zdi: To je bil pakt med Hitlerjem in Stalinom. V rabi je pogosto prvi zapis s stičnim vezajem, a se mi ne zdi pravilen. Ne znam ga utemeljiti. Drugi zapis se verjetno nanaša na člen 396 v SP 2001, a ga v rabi ni zaslediti. Prosim za pomoč.
Betonske konst.
SSKJ²
vodník2 -a m (í)
1. kdor koga kam vodi: vodnik je odpeljal lovce do sosednje kmetije; najeti, poiskati vodnika; dober vodnik / gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah / vodnik je otovoril mulo
2. žival, ki vodi trop, čredo: vodnik nosi zvonec; najstarejši oven je bil vodnik; gams vodnik
3. ekspr. kdor z zgledom, nasveti vodi koga: biti vodnik mladine; duhovni, idejni vodnik / vodnik narodu vzornik
4. kdor se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev; vodič: zaposliti se kot vodnik / turistični vodnik
5. kdor vodi (taborniški) vod: vodnik je peljal tabornike na izlet; vodnik medvedkov
6. knjiga, brošura s podatki, slikami, zemljevidi o krajih, znamenitostih: kupiti si vodnik; dober vodnik; vodnik po Jadranu
7. kar komu omogoča, da kaj spozna, se s čim seznani: knjiga je zanimiv vodnik po slovenski književnosti
8. elektr. žica ali drugače oblikovan električni prevodnik: za vodnik uporabiti bakreno žico; prekinitev vodnika / dvožilni, enožilni vodnik; goli vodnik ki je brez izolirne prevleke; masivni vodnik iz samo ene žice ali palice; nevtralni vodnik ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nični vodnik ki je zvezan z zemljo pri napeljavi za izmenični tok / električni vodnik
♦ geom. krog vodnik krog s središčem v gorišču in s polmerom, enakim veliki osi pri elipsi ali realni osi pri hiperboli
1. kdor koga kam vodi: vodnik je odpeljal lovce do sosednje kmetije; najeti, poiskati vodnika; dober vodnik / gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah / vodnik je otovoril mulo
2. žival, ki vodi trop, čredo: vodnik nosi zvonec; najstarejši oven je bil vodnik; gams vodnik
3. ekspr. kdor z zgledom, nasveti vodi koga: biti vodnik mladine; duhovni, idejni vodnik / vodnik narodu vzornik
4. kdor se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev; vodič: zaposliti se kot vodnik / turistični vodnik
5. kdor vodi (taborniški) vod: vodnik je peljal tabornike na izlet; vodnik medvedkov
6. knjiga, brošura s podatki, slikami, zemljevidi o krajih, znamenitostih: kupiti si vodnik; dober vodnik; vodnik po Jadranu
7. kar komu omogoča, da kaj spozna, se s čim seznani: knjiga je zanimiv vodnik po slovenski književnosti
8. elektr. žica ali drugače oblikovan električni prevodnik: za vodnik uporabiti bakreno žico; prekinitev vodnika / dvožilni, enožilni vodnik; goli vodnik ki je brez izolirne prevleke; masivni vodnik iz samo ene žice ali palice; nevtralni vodnik ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nični vodnik ki je zvezan z zemljo pri napeljavi za izmenični tok / električni vodnik
♦ geom. krog vodnik krog s središčem v gorišču in s polmerom, enakim veliki osi pri elipsi ali realni osi pri hiperboli
Jezikovna
Zapis nepolne oz. necele ure
Zanima me, kako zapisovati necele ure v obliki števnika. Pri celih urah zapisujemo npr. ob 8. uri. Zanima me, ali je ustrezno tudi npr. ob 8.45. uri. Verjetno bi bila najboljša rešitev ob 8.00 in 8.45 – torej ne v obliki števnika, a me vseeno zanima, kako je z obliko števnika. V določenih kontekstih je oblika 8.00 »preformalna« in je bolje zapisati ob 8. uri. Da bi bila raba poenotena, me torej zanima, ali je ob 8.45. uri ustrezno.
Jezikovna
Zapis pozdrava »živijo«
V knjigah in časopisih najpogosteje srečujem obliko pozdrava živjo, toda v SSKJ-ju obstaja zgolj živijo. Tudi moja prijateljica lektorica mi vztrajno moje živjo, kadar jih napišem v kakšnem tekstu, ki ji ga dam za pregledat, spreminja v živijo.
Kako je s tem?
Je možno, da živjo uporabimo v tekstih/knjigah, ki so modernejše, bolj »populistične"?
Jezikovna
Ženska oblika besede »mislec« je »mislica«
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 76
Dostopnost