Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
nìt níti ž (ȉ ȋ) 
  1. 1. dolg, tanek skupek vlaken, sesukan okoli svoje osi: nit se je pretrgala; navijati, odstriči nit; presti, sukati nit; nabrati na nit; bombažna, svilena nit; debela, močna nit; dvojna nit; šop niti / nit za krpanje / vdeti nit v šivanko sukanec; pren. na domači kraj ga vežejo nevidne niti; svoje niti so napeljali po vsej državi
    // navadno s prilastkom kar je temu podobno: gumijasta nit; vtkati zlate niti; pog. fižol brez niti brez žil
    // mišične niti mišična vlakna
  2. 2. ekspr., z rodilnikom kar tvori (strnjeno) zaporedje dogajanj, dogodkov: neskončna nit njenih vprašanj / nadaljevati nit razpravljanja
  3. 3. ekspr., s prilastkom kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del: ti odnosi so idejna nit romana; govornik se je zmedel, nato pa znova našel nit zgodbe / to je rdeča nit vseh pogovorov
    ● 
    ekspr. v lase se ji vpletajo srebrne niti začenja siveti; ekspr. vse niti propagande ima v svojih rokah odloča o njej; knjiž. iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov rešilno, odrešilno sredstvo; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. zmešal mu je vse niti preprečil njegove načrte; ekspr. njegovo življenje visi na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; ekspr. biti moker do zadnje niti popolnoma, čisto; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
    ♦ 
    bot. prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika; gastr. skuhati sladkor do niti do take stopnje, da se za kapljo, ki pade z žlice, naredi zelo tanek curek; med. kirurška nit; tekst. efektna nit namenoma neenakomerno izdelana; osnovne niti podolžne niti v tkanini; votkovne niti prečne niti v tkanini; zool. živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus
SSKJ
pêtlja -e ž (é) 
  1. 1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino: narediti petljo / na pletilki je imela petdeset petelj; pren. pot se je vlekla ob petlji reke
  2. 2. redko pentlja: v laseh je imela veliko rdečo petljo
  3. 3. redko zanka: zadrgniti petljo okrog ročaja
    ♦ 
    obrt. nasnuti deset petelj narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju iz desetih petelj; pobirati petlje; desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove; verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo
SSKJ
pretŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala
  2. 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo
    // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala
     
    ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt
     
    anat. pretrgati himen
  3. 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha
    1. a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale
    2. b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo
  4. 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti
  5. 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače
    pretŕgati se ekspr.  izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja
    ● 
    žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven
    pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano
     
    ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan
     
    avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo
SSKJ
súkati -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 
  1. 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke
  2. 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta
  3. 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo
    // zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati
    ● 
    ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati
    súkati se 
    1. 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti
    2. 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori
      // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim
    3. 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti
    4. 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje
    5. 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni
      ● 
      ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi
    sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral
    sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki
    súkan -a -o: tanko sukana nit
     
    tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej
SSKJ
predéti -dénem dov., predêni predeníte (ẹ́) 
  1. 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predeti dežnik iz ene roke v drugo; predeti meso na krožnik / predeti roko na odeji
  2. 2. nar. pretakniti, prepeljati: predeti trak skozi rob / predeti nit vdeti drugo nit v šivanko
SSKJ
prestríči -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 
  1. 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak
  2. 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago
  3. 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči
    ● 
    ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt
SSKJ
préja -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare
     
    knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje
  2. 2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje
  3. 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo
    ♦ 
    etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken
SSKJ
prêsti prêdem in présti prédem nedov., stil. prèl prêla in préla (é; ẹ́) 
  1. 1. z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit: predica prede; presti svilo, volno; presti na kolovrat, s kolovratom; ročno, strojno presti
  2. 2. delati pajčevino: pajek prede / pajek prede pajčevino / gosenica prede okoli sebe ovoj; pren., ekspr. mrak prede svojo temno pajčevino po kotih
  3. 3. oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: maček prede; od zadovoljstva je predel kot maček
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi z misel misliti, premišljevati: molčala sta in predla žalostne misli; dolgo je predel misli o najnovejših dogodkih
  5. 5. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati, navadno kaj neprijetnega: nekaj prede proti nam / presti načrte za prihodnost
  6. 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: obujali so spomine in predli razne zgodbe; take predeš, da ni za nikamor / presti pogovore pogovarjati se
    // kako pa kaj vaši otroci, je predel še naprej
  7. 7. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost določenega stanja v prostoru: molk je predel po hodnikih in učilnicah / megla prede po polju
  8. 8. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v neugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah: presneto mi je že predlo; po očetovi smrti jima je začelo presti / prede nama za denar
    ● 
    ekspr. huda, slaba, tanka, trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. trda mi prede za denar zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; ekspr. presti dolgčas dolgočasiti se; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; star. presti zgodbo na dolgo nit na dolgo in široko jo pripovedovati; ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo
    prêsti se in présti se knjiž., ekspr., s prislovnim določilom  širiti se, prihajati: polmrak se tiho prede skozi zastrta okna
    ● 
    ekspr. nikoli ne veš, kaj se prede v njem kaj misli, premišljuje
SSKJ
sprêsti sprêdem in sprésti sprédem dov., stil. sprèl sprêla in spréla (é; ẹ́) 
  1. 1. z orodjem ali strojem izoblikovati predivo v nit: spresti svilo, volno; predice so že vse spredle; spresti in stkati doma / spresti nit
  2. 2. narediti iz pajčevine: pajek sprede mrežo
  3. 3. ekspr. izdelati, narediti: spresti načrt / po vsem mestu spresti vohunsko mrežo
    ● 
    ekspr. to je spredel v svoji glavi si je izmislil; ekspr. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe nastale
    spredèn -êna -o in spréden -a -o: čez noč spredena pajčevina; lepo spredena volna; prim. izpresti
SSKJ
svíla -e ž (ȋ) 
  1. 1. vlakna iz kokonov sviloprejke: predelovati svilo / naravna, umetna svila; poljud. čista svila prava svila
    // mehka, fina, lesketajoča se tkanina iz teh vlaken: bluza je iz modre svile; šumi kot svila; mehek kot svila / balonska svila gosta, impregnirana tkanina; svila za podlogo / ekspr. ženske so bile zavite v svilo so bile oblečene v svilena oblačila
  2. 2. svilena nit: obšiti, vesti s svilo
    ♦ 
    tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja; degumirana svila ki so ji odstranjene lepljive, klejaste sestavine; japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov; padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala; prava svila iz kokonov udomačene sviloprejke; surova svila ki ni degumirana; tkanina iz te svile; šantung, taft svila
SSKJ
šív -a (ī) 
  1. 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu
    // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden
    // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive
  2. 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi
  3. 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi
    // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv
    ♦ 
    bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv
SSKJ
osmolíti -ím dov., osmólil (ī í) 
  1. 1. prepojiti, premazati s smolo: osmoliti nit / osmoliti čoln, tla / pri smreki si je osmolil obleko
  2. 2. ekspr. udariti: osmolila ga je okrog ušes
    osmolíti se ekspr.  prevarati se, zmotiti se: s to kupčijo smo se pošteno osmolili / s tem vajencem se je osmolil
     
    preg. kdor za smolo prime, se osmoli
    osmoljèn -êna -o: osmoljena nit; osmoljena obleka
SSKJ
srédnji -a -e prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji
    // srednje obdobje zemeljske zgodovine / Srednja Amerika
  2. 2. ki je glede na možni razpon med spodnjo in zgornjo mejo: nit srednje debeline; soba srednje velikosti / čevlji s srednjo peto; bil je srednje postave / lani je bila srednja letina; vreme je srednje / ima srednje dohodke; zaslužek je bil srednji / srednja kakovost blaga; srednja mera, stopnja, vrednost
  3. 3. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: srednja dolžina, globina, teža; izračunati srednjo hitrost; srednja letna temperatura
  4. 4. ki je glede na stopnjo zahtevnosti med nižjim in višjim: za to delo zadostuje srednja usposobljenost / srednja izobrazba
    // v zvezi srednja šola izobraževanje (v šoli), ki daje srednjo izobrazbo: dokončati srednjo šolo; nižji in višji razredi srednje šole / povečati število srednjih in visokih šol; poučevati na srednji glasbeni šoli
  5. 5. v razredni družbi ki pripada družbenim slojem med nižjimi in višjimi: srednji sloji prebivalstva
    ● 
    srednji brat brat, ki je po starosti med mlajšim in starejšim bratom; srednji kmet kmet, ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; srednja generacija generacija med mlajšo in starejšo generacijo; človek srednjih let star od 30 do 50 let; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
    ♦ 
    agr. srednje oranje oranje v globino od 15 do 25 cm; anat. srednji možgani del možganov za urejanje gibov; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; arheol. srednja kamena doba; čeb. srednja stena sata plast voska med nasproti ležečimi celicami sata; geogr. srednji tok reke del reke med zgornjim in spodnjim tokom; geol. srednji zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku; lingv. srednji l l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; srednji način glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; srednji samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja v srednjem delu ustne votline; srednji spol; lov. srednji petelin ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; mat. srednja vrednost vrednost, ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; rad. srednji valovi radijski valovi z valovno dolžino od 150 do 1.000 m; strojn. srednje olje olje, za stopnjo gostejše od lahkega olja; šah. srednji kmet središčni kmet; srednja igra središčnica; srednja linija središčna linija; šol. srednja ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu; povprečna ocena; šport. srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 71 in 83 kg; tek na srednje proge tek na razdaljo od 800 do 1.500 m; voj. srednja artilerija artilerija s kalibrom cevi od 75 mm do 155 mm; zgod. srednji vek obdobje fevdalizma
    srédnje prisl.: grozdje je letos srednje obrodilo; predstava je srednje uspela; srednje debela črta, nit; srednje hitra hoja; srednje močna svetloba; biti srednje nadarjen; srednje razvita država; srednje težavna naloga; srednje velika soba; srednje visoko drevo
    srédnji -a -e sam.: srednji je stopil naprej; pog. ima srednjo srednješolsko izobrazbo
SSKJ
stŕgati -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige
  2. 2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane
     
    ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo
  3. 3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo
    // s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke
  4. 4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga
    stŕgan -a -o: strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog
     
    pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prim. iztrgati
SSKJ
vdéti vdénem dov., vdêni vdeníte (ẹ́) 
  1. 1. deti kaj v uho šivanke tako, da pride skozi: vdeti sukanec; volnena nit se težko vdene / vdeti v uho / vdeti v šivanko
    // deti kaj v ozko, tesno odprtino sploh: vdeti trak z naboji v strojnico; vdeti uhan v uho; vdeti vezalke v čevlje / vdeti žagico skozi luknjico / vdeti elastiko v pas
  2. 2. redko vstaviti, vložiti: vdeti list v pisalni stroj / vdeti šipo v okvir / vdeti vrata natakniti
    ● 
    nar. gorenjsko kmalu se je pokazalo, da jo je vdel je pravilno naredil, se je pravilno odločil
    vdét -a -o: vdeta nit
SSKJ
efékten1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu
♦ 
tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana
    eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno
SSKJ
klejíti -ím tudi kléjiti -im nedov. (ī í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske
 
papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem
    klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno
SSKJ
lučálnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. tekst. nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit; nitnica: lučalnice so pritrjene v listih
  2. 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja, goreče smole
SSKJ
prášen -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prah: prašna plast / prašni delci
♦ 
agr. prašna kopel kopel v prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; bot. prašni cvet cvet, ki ima samo prašnike; prašna nit prašnična nit; prašna vrečica pelodna vrečica
SSKJ
odvíti -víjem dov. (í) 
  1. 1. z vrtenjem v določeno smer
    1. a) odstraniti: odviti matico; odviti pokrovček; odviti žarnico; odviti s ključem, z roko / odviti steklenico / odviti kolo pri avtomobilu sneti ga z odstranitvijo matic, ki ga pritrjujejo; odviti tirnice
       
      voj. odviti bombo odstraniti ji pokrovček nad vžigalnikom
    2. b) narediti, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odviti vreteno pri preši; odviti varovalke; odviti in priviti / odviti za en obrat
      // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odvil je pipo in voda je silovito pritekla; odviti ventil
  2. 2. narediti, da kaj preneha biti
    1. a) zavito: odviti bonbon, paket; počasi je odvila darilo / odviti šolske knjige
    2. b) ovito: odviti obvezo; odviti papir; odviti šal / nalahno je odvil bratovo roko, ki ga je objemala v spanju odmaknil
      // zjutraj si je boleče noge povila, zvečer pa odvila
    3. c) navito: odviti nit, sukanec / odviti klobčič
    4. č) zvito: odviti listek; list se odvije / odviti kito
  3. 3. nar. koroško odkimati: Dva kupca sta se medtem zanimala za naš par. Eden je samo pobrcal s palico po stegnih in nato odvil z glavo ter brez besede izginil (Prežihov)
    odvíti se knjiž., redko  zaviti v drugo smer: cesta najprej zavije na levo, nato pa se odvije na desno
    ● 
    knjiž. vse skupaj se je odvilo v nekaj minutah zgodilo
    odvít -a -o: odvita žarnica; bomba je odvita
Število zadetkov: 156