gobelinka -e [gobelínka tudi goblênka] ž (ȋ; ȇ)
tekst. volnena nit za izdelavo gobelinov:
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kátgut -a m (ȃ)
med. nit iz živalskega črevesa, ki se v telesu razpusti: šivati s katgutom; sterilizirani katgut
med. nit iz živalskega črevesa, ki se v telesu razpusti: šivati s katgutom; sterilizirani katgut
SSKJ²
kordoné -êja in kordonét -a tudi cordonnet -a [tretja oblika kordoné -êja] m (ẹ̑ ȇ)
tekst. močno sukana debela svilena nit zlasti za kvačkanje:
tekst. močno sukana debela svilena nit zlasti za kvačkanje:
SSKJ²
SSKJ²
lásteks -a m (ȃ)
tekst. gumijasta nit, na gosto ovita z bombažno, svileno nitjo: proizvajati lasteks
// tkanina ali pletenina iz te niti: kopalna obleka iz lasteksa; v prid. rabi: lasteks smučarske hlače
tekst. gumijasta nit, na gosto ovita z bombažno, svileno nitjo: proizvajati lasteks
// tkanina ali pletenina iz te niti: kopalna obleka iz lasteksa; v prid. rabi: lasteks smučarske hlače
SSKJ²
níten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nit: nitna debelina
♦ teh. nitni križ pravokotno se sekajoči črti v optični napravi
nanašajoč se na nit: nitna debelina
♦ teh. nitni križ pravokotno se sekajoči črti v optični napravi
SSKJ²
pajčevína tudi pájčevina -e ž (í; ȃ)
1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino
● ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža
2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina
1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino
● ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža
2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina
SSKJ²
perút -i ž (ȗ)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
SSKJ²
posúkati -am in -súčem dov., tudi posukájte; tudi posukála (ú)
s sukanjem več niti, pramenov zviti v eno nit, en pramen: posukati več sukancev / ekspr. posukati si brke
● nar. le čakajte, žena ga bo že posukala ukrotila
s sukanjem več niti, pramenov zviti v eno nit, en pramen: posukati več sukancev / ekspr. posukati si brke
● nar. le čakajte, žena ga bo že posukala ukrotila
- posúkati se zastar.
zasukati se: posukal se je v drugo smer
- posúkan -a -o:
sukanec iz rahlo posukanih niti; posukana preja
SSKJ²
pretkáti -tkèm dov. (á ȅ)
s tkanjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: pretkati blago z zlatimi nitkami / pretkati prt z rožami; pren. pisatelj je vse dogajanje pretkal s pesniškimi opisi
s tkanjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: pretkati blago z zlatimi nitkami / pretkati prt z rožami; pren. pisatelj je vse dogajanje pretkal s pesniškimi opisi
- pretkán -a -o:
s srebrnimi nitmi pretkan jopič; nasmeh, pretkan z žalostjo;
SSKJ²
prevésti2 -vézem in prevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é)
z vezenjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: prevesti zaveso s srebrnimi nitkami / prevesti suknjič z zlatom
z vezenjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: prevesti zaveso s srebrnimi nitkami / prevesti suknjič z zlatom
SSKJ²
résa1 -e ž (ẹ́) nav. mn.
1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami
// kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese
2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res
3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca
♦ nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve
1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami
// kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese
2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res
3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca
♦ nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve
SSKJ²
SSKJ²
strúna -e ž (ú)
1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese; struna poči, se pretrga; napeti, uglasiti strune; vleči z lokom po strunah; razglašena struna; strune harfe, kitare; biti napet kot struna; cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami
2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni
● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega
♦ zool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev
1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese; struna poči, se pretrga; napeti, uglasiti strune; vleči z lokom po strunah; razglašena struna; strune harfe, kitare; biti napet kot struna; cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami
2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni
● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega
♦ zool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev
SSKJ²
šíbičen -čna -o prid. (í)
obrt., v zvezi šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove: kvačkati šibične petlje
obrt., v zvezi šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove: kvačkati šibične petlje
SSKJ²
vótek -tka m (ọ̑)
1. tekst. nit, ki se vtke prečno med podolžne niti tkanine: navijati, vnašati votek; bombažni, volneni votek; trganje votka; čolniček z votkom / dvojni votek; polnilni votek ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna / krčenje tkanine po votku, v smeri votka po širini
// sistem tako vtkanih niti tkanine: zgoščevati votek; votek in osnova
2. ekspr., navadno s prilastkom kar kaj povezuje v celoto: idejni votek predavanja; votek ustvarjanja, življenja
1. tekst. nit, ki se vtke prečno med podolžne niti tkanine: navijati, vnašati votek; bombažni, volneni votek; trganje votka; čolniček z votkom / dvojni votek; polnilni votek ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna / krčenje tkanine po votku, v smeri votka po širini
// sistem tako vtkanih niti tkanine: zgoščevati votek; votek in osnova
2. ekspr., navadno s prilastkom kar kaj povezuje v celoto: idejni votek predavanja; votek ustvarjanja, življenja
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 157
Dostopnost