Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Vložena poved in vezljivost glagola »prispevati«

Kako pisati ločila v spodnjih primerih, predvsem vejic znotraj stavkov za citiranimi deli in pred narekovaji?

  • Najlepše je začeti iskati izgovore, kot so: »Nimam denarja,« ali »Težko mi je zaslužiti.«
  • Imate prav, da je trditev: »Ko bi bil lahko vedno srečen,« pretirana.
  • Strokovnjaki vam bodo na primer govorili: »Bodite previdni glede razkuževanja rok,« ali »Ne izpostavljajte se pretirano v družbi drugih,« takšne zadeve.
  • Lahko bi torej sklenil: Nisem dovolj dober, ker premalo znam, ali Nisem dovolj dober, ker nisem končal šole.
  • Kot pravite, je za prepričanje »lepo je, da sem živ,« najprej narediti v življenju preskok.

Pa še nasvet za uporabo predloga k – je bolje z njim ali brez njega:

  • Najpomembnejša dejavnost v življenju je prispevati, zato se je dobro usmeriti na dejavnost prispevka k drugim. V harmoniji lahko živimo v povezavi s prispevkom k drugim.

Jezikovna
Zaimka »ki« – »kateri«: teorija in razlika

Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?

Jezikovna
Zakaj »kvinoja« in ne »kvinoa« ali »kinoa«

Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.

Jezikovna
Zakaj naslonke stojijo drugače za določenimi vezniki?

  • Skrb je odveč, kajti delavci so zanesljivi.
  • Skrb je odveč, saj so delavci zanesljivi.

Prvi primer je primer iz SSKJ, drugi primer sem izmislil. Zakaj se mi sliši kajti delavci so v redu, medtem ko se saj so delavci čuje narobe? Zakaj v prvem primeru naslonka so stoji na 3. mestu v stavku, ne pa na drugem? Zakaj pri določenih veznikih naslonka ne stoji na 2. mestu v stavku (recimo toda, namreč, kajti.)

Jezikovna
Zapis administrativne enote in nestični vezaj

Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.

Jezikovna
Zapis in sklanjanje ukrajinskega imena »Mariupol«

Zanima me, kako pišemo ime Mariupol' kot Mariupol ali Mariupolj.

Jezikovna
Zapis izraza »in house«

Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:

  • z ležečo pisavo,
  • vezajem,
  • narekovaji in navedbo t. i.in-house.

Primeri:

  • Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
  • Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
  • ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...

Jezikovna
Zapis naglasnega znamenja

Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.

Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?

Jezikovna
Zapis okrajšave za številko

Zanimajo me možnosti za zapis okrajšave za številko (št.) v mednarodni rabi: a) Se znak lojtra (#) v takšni rabi piše s presledkom ali brez njega (# 1 ali #1)? b) Se latinska okrajšava za N/numero piše z veliko ali malo začetnico (No./no.)? c) Ali morda obstaja še kakšen drug način zapisa okrajšave za številko, ki bi ga lahko uporabili v mednarodni rabi in bi bil hkrati v skladu s slovenskim pravopisom?

Jezikovna
Zapisovanje ur

Zanima me, kako pravilno zapišemo ure, npr. trajanja določenega predavanja. Primer: 8.00 - 12.00 ali 8.00-12.00 ali kako drugače.

Jezikovna
Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Jezikovna
Zložnost besed »čoln« in »črv«

Ali sta besedi čoln in črv (če se v izgovori kot w) eno- ali dvozložni?

Jezikovna
Z vezajem ali brez? »3D-tiskalnik«

Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.

Jezikovna
Z vezajem ali brez njega: »linearna A pisava« ali kako drugače?

Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.

Jezikovna
Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanje

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin  algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Terminološka
Genska bolezen
Zanima me, kakšna je ustrezna raba pridevnikov genski in genetski . Zdi se, da bi bilo pridevnik genski smiselno uporabljati v primerih, ko imamo v mislih gene kot biološki sistem, in pridevnik genetski v primerih, ko je govora o vedi, ki proučuje gene. Težava je v tem, da raba ne potrjuje doslednega razločevanja. Videti je, da se za vedo sicer dosledno uporablja pridevnik genetski , npr. genetski posvet , medtem ko se v zvezi z geni pojavlja tako pridevnik genski , npr. genska banka , genska terapija , kot tudi pridevnik genetski , npr. genetska bolezen , genetska variacija , genetski kod in genetska arhitektura . Ali obstaja pri rabi omenjenih pridevnikov kakšno pravilo ali je raba vezana na posamezne besedne zveze? Bi bilo ustrezneje npr. genska bolezen ali genetska bolezen ?
Terminološka
Kolesarska avtocesta
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
Terminološka
Nadomestitveni objekt
Zanima me, katero poimenovanje je ustreznejše – nadomestni objekt ali nadomestitveni objekt . Nadomestitveni objekt je npr. omenjen v interventnem zakonu o odpravljanju škode po poplavah, njegovo rabo je v prispevku A. Kolednika Težka dilema: bo Slovenija morala preseliti cela naselja? , objavljenem 18. 8. 2023 na spletnem portalu Siol.net, utemeljila tudi arhitektka M. Suhadolc: »V resnici je pravi izraz nadomestitveni objekti , saj je nadomestna gradnja po zakonu o urejanju prostora nekaj drugega. Gre za enak objekt, ki se postavi na mestu prej odstranjenega objekta. Ko govorimo o drugih lokacijah teh objektov, pa so to nadomestitveni objekti , kot jih določa zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.«
Terminološka
Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Število zadetkov: 2146