òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje
Pravopis
grdíti -ím nedov. gŕdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; grdênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ bližnje |grdo govoriti o njih|; Obraz ~i brazgotina kazi, kvari; grditi koga pri kom ~ snaho pri sosedih |grdo govoriti sosedom o njej|
grdíti se -ím se (í/ȋ í) pokr. vzh. gabiti se, gnusiti se: komu ~i ~ ji vsaka jed
grdíti se -ím se (í/ȋ í) pokr. vzh. gabiti se, gnusiti se: komu ~i ~ ji vsaka jed
Pravopis
inkrustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkrustíranje (ȋ) kaj z/s čim obrt. ~ pokrov škatle z biserovino |vstavljati, vlagati biserovino v pokrov|; um. ~ stene z marmorjem |oblagati|; neobč. Apnenec ~a stene cevovoda |obloži|
inkrustírati se -am se (ȋ) neobč. Rana se že ~a |na njej se dela krasta|
inkrustírati se -am se (ȋ) neobč. Rana se že ~a |na njej se dela krasta|
Pravopis
ízven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȋ)
1. mestovni prostorski zunaj: zidati ~ gradbenega okoliša; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone pred sezono in po njej
3. določevalni Predstava je ~ abonmaja; publ.: biti ~ nevarnosti iz nevarnosti; Otrok se je rodil ~ zakona je nezakonski
1. mestovni prostorski zunaj: zidati ~ gradbenega okoliša; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone pred sezono in po njej
3. določevalni Predstava je ~ abonmaja; publ.: biti ~ nevarnosti iz nevarnosti; Otrok se je rodil ~ zakona je nezakonski
Pravopis
krojíti -ím nedov. krôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; krojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ rokave; pokr. ~ trske cepiti, klati; les. ~ les |odmerjati, kje naj se razžaga|; poud. ~ politiko |odločati o njej|; krojiti komu/čemu kaj poud. ~ usodo človeku |določati|
Pravopis
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Pravopis
polníti in pôlniti -im [u̯n] nedov. pôlni -te in -íte, -èč -éča; pôlnil -íla, pôlnit, pôlnjen -a; pôlnjenje; (pôlnit) (í/ȋ/ó ó) kaj z/s kom/čim ~ blazino s perjem; Gledalci ~ijo dvorano; poud. Novica ~i strani časopisov |veliko pišejo o njej|
polníti se in pôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Ribnik se ~i
polníti se in pôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Ribnik se ~i
Pravopis
razžaríti -ím tudi razžáriti -im dov. razžáril -íla tudi razžáril -a, nam. razžarít/razžarìt tudi razžárit; razžarjênje tudi razžárjenje; drugo gl. žariti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ kovino; poud. razžariti koga/kaj Misel nanjo ga je razžarila |ob njej se je razvnel|
razžaríti se -ím se tudi razžáriti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) poud. ~ ~ od hoje navkreber |razgreti se|
razžaríti se -ím se tudi razžáriti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) poud. ~ ~ od hoje navkreber |razgreti se|
Pravopis
rubríka -e ž (ȋ) razpredelek, razdelek, stolpec; poud. Ta novica že nekaj dni polni ~e časopisov |veliko pišejo o njej|
Pravopis
térjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; térjanje (ẹ̑) koga za kaj ~ dolžnika za dolg; ~ plačilo škode; neobč. terjati kaj od koga Od njega ne smemo ~ preveč zahtevati; neobč.: ~ svoje pravice odločno zahtevati; Nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo
Pravopis
udríhati -am nedov. -ajóč, -áje; udríhanje (í; ȋ) po kom/čem ~ s palico po tleh; poud. ~ ~ oblasti |kritično, slabo govoriti o njej|; poud. udrihati čez koga/kaj ~ ~ moža |slabo govoriti o njem|
Pravopis
vtihotápiti -im dov. vtihotápljen -a; vtihotápljenje (á ȃ) koga/kaj ~ mamila; ~ nasprotnike v organizacijo
vtihotápiti se -im se (á ȃ) poud.: ~ ~ v hišo skozi okno |skrivaj, neopazno priti|; V knjigo se je vtihotapilo več napak |v njej je|
vtihotápiti se -im se (á ȃ) poud.: ~ ~ v hišo skozi okno |skrivaj, neopazno priti|; V knjigo se je vtihotapilo več napak |v njej je|
Pravopis
zúnaj2 nepravi predl. z rod. (ú)
1. mestovni prostorski pristati ~ zaznamovanega prostora; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone so cene nižje pred sezono in po njej
3. določevalni ostati ~ dosega topov; biti ~ (smrtne, življenjske) nevarnosti iz nevarnosti; roditi se ~ zakona biti nezakonski
1. mestovni prostorski pristati ~ zaznamovanega prostora; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone so cene nižje pred sezono in po njej
3. določevalni ostati ~ dosega topov; biti ~ (smrtne, življenjske) nevarnosti iz nevarnosti; roditi se ~ zakona biti nezakonski
Pravopis
Pravopis
demóničen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) demonski: ~ vpliv; poud. ~ značaj |skrivnosten, usoden|
demónično -ega s, pojm. (ọ́) poud. odkriti nekaj ~ega v njej |skrivnostnega, usodnega|
demóničnost -i ž, pojm. (ọ́)
demónično -ega s, pojm. (ọ́) poud. odkriti nekaj ~ega v njej |skrivnostnega, usodnega|
demóničnost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Pravopis
izmíšljati si -am si nedov. -ajóč si, -áje si; -an -ana; izmíšljanje (í) kaj ~ ~ besede za nove pojme; Kar naprej si nekaj ~a, °se nekaj ~a; izmišljati si kaj o kom Vse mogoče si ~a o njej
Pravopis
kómaj3 podr. vez. (ọ̑) v časovnih odvisnikih takoj ko: ~ je prišel, že so ga klicali; ~ je spregovorila, so že udarili po njej
Pravopis
materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost