njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
cíkati -am nedov. -ajóč, -áje; cíkanje (í ȋ)
1. knj. pog. na koga/kaj Na koga pravzaprav ~ate namigujete; Ta barva ~a ~ modro |je podobna|; poud. Menda ~a ~ sosedovo mlajšo hčer |si prizadeva za njeno naklonjenost|
2. Vino ~a |se kvari|
1. knj. pog. na koga/kaj Na koga pravzaprav ~ate namigujete; Ta barva ~a ~ modro |je podobna|; poud. Menda ~a ~ sosedovo mlajšo hčer |si prizadeva za njeno naklonjenost|
2. Vino ~a |se kvari|
Pravopis
ganíti in gániti -em dov. gáni -íte in -te; gánil -íla, gánjen -a; gánjenje; (gánit) (í/ȋ/á á) koga/kaj z/s čim ~ gledalce z igro; pešaj.: ~ z roko narediti gib; ~ roko premakniti; poud. ~ dekletu srce |vzbuditi njeno naklonjenost|
ganíti se in gániti se -em se (í/ȋ/á á) z nikalnico stati in se ne ganiti; poud. ne ~ ~ iz hiše več dni |iti, oditi|
ganíti se in gániti se -em se (í/ȋ/á á) z nikalnico stati in se ne ganiti; poud. ne ~ ~ iz hiše več dni |iti, oditi|
Pravopis
hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|
Pravopis
metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|
Pravopis
noréti -ím nedov. nôri -íte, -èč -éča; nôrel -éla, -èt/-ét; norênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) knj. pog., poud. Bolnik spet ~i |kaže znake duševne bolezni|; poud.: Otroci ~ijo po travi |divje, razposajeno tekajo|; Kam tako ~iš |hitiš|; poud. noreti za kom/čim Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno ljubezensko naklonjenost|; ~ ~ popevkami |navduševati se nad njimi|
Pravopis
obletávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; obletávanje (ȃ) kaj Metulji ~ajo cvete; poud. obletavati koga Fant ~a dekle |se trudi pridobiti njeno naklonjenost|
obletávati se -am se (ȃ) Gozd se ~a |izgublja listje|
obletávati se -am se (ȃ) Gozd se ~a |izgublja listje|
Pravopis
odklénkati -am dov. odklénkanje (ẹ̑) Zvon je odklenkal; s smiselnim osebkom, poud. odklenkati komu/čemu Takim ljudem je zdaj odklenkalo |jim ni več tako dobro|; Pri njej mu je odklenkalo |izgubil je njeno naklonjenost|
Pravopis
osvojíti -ím dov. osvôji -íte; osvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ sosednjo deželo; poud. ~ severni tečaj |prvi priti nanj|; ~ trdnjavo zavzeti; publ.: ~ nagrado dobiti, doseči; ~ predlog → sprejeti; ~ si veliko znanje → pridobiti si; poud. osvojiti koga ~ dekle |pridobiti si njeno ljubezen|; ~ poslušalce |navdušiti|
Pravopis
prepíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála; -an -ana; prepíhanje (í) koga/kaj ~ cev; poud. Burja nas je prepihala |zelo smo čutili njeno pihanje|
Pravopis
ríniti -em nedov. -èč -éča; rínjen -a; rínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ kolo; poud. ~ vsiljivca od sebe |odrivati|; poud. riniti v koga/kaj ~ ~ obiskovalca |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. riniti za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; poud. za silo še ~ |se prebijati, živeti|; šol. žarg. ~ z zadostno oceno izdelovati
ríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ skozi gnečo
ríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ skozi gnečo
Pravopis
síliti -im nedov. -èč -éča; síljen -a; síljenje (í ȋ) koga/kaj k/h čemu ~ fanta k delu; siliti koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon; siliti koga/kaj z/s čim ~ gosta z jedjo; ~ otroka spati, naj spi; kmet. ~ radič |pospeševati rast radiča|; poud. siliti v koga/kaj z/s čim ~ ~ soseda z vprašanji |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. siliti za kom/čim ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; brezos., poud. siliti koga k/h čemu Sili ga k smehu; poud. siliti koga na kaj Sili ga na bruhanje
síliti se -im se (í ȋ) z/s čim ~ ~ z jedjo; ~ ~, da bi zaspal
síliti se -im se (í ȋ) z/s čim ~ ~ z jedjo; ~ ~, da bi zaspal
Pravopis
slíniti -im nedov. -èč -éča; slínjen -a; slínjenje (í ȋ) kaj ~ prste; slabš. sliniti koga |poljubljati|
slíniti se -im se (í ȋ) Otrok se ~i; slabš. sliniti se komu/čemu ~ ~ novemu šefu |dobrikati se, prilizovati se|; slabš. sliniti se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; slabš. Nehaj se sliniti |jokati|
slíniti se -im se (í ȋ) Otrok se ~i; slabš. sliniti se komu/čemu ~ ~ novemu šefu |dobrikati se, prilizovati se|; slabš. sliniti se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; slabš. Nehaj se sliniti |jokati|
Pravopis
tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
Pravopis
validírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; validíranje (ȋ) neobč. kaj ~ raziskovalno metodo |preveriti njeno veljavnost, zanesljivost|
Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
mesôvje -a s, snov. (ȏ) poud. Povečali so zakol, zato bo dovolj ~a |mesa|; slabš. njeno obilno ~ |obilna teža|
Pravopis
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
Pravopis
oróžje -a s (ọ̑) jedrsko ~; odložiti ~ vdati se; pozivati k ~u |na boj|; voj. žarg. poklicati pod ~ |vpoklicati, mobilizirati|; poud.: zgrabiti za ~ |začeti se bojevati|; Solze so njeno edino ~ |učinkovito sredstvo|; ideološko ~ |ideologija kot sredstvo|
Pravopis
ostrméti -ím dov. ostrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) nad kom/čim Ostrmel je nad njeno lepoto; ~ od začudenja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost