- pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 2. ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja
2. zastar. kdor ima nenavadno veliko glavo:
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
ki ima brazde: brazdasta njiva / brazdasta površina gramofonske plošče; brazdasto lice
1. velika, sklenjena površina kopnega sveta: ameriška, azijska celina / dežele na črni celini v Afriki
2. neobdelana zemlja: orati celino / njiva je ostala v celini / letos so znova preorali celino ledino
3. star. celota: obdelati snov v celini
♦ filat. celine pisma, dopisnice, zalepke z natisnjeno ali nalepljeno znamko
nanašajoč se na deteljo: deteljni cveti, listi; deteljno seme / deteljna njiva; travniške in deteljne površine
♦ agr. deteljni luščilnik luščilnik deteljnega semena
njiva, na kateri raste detelja: na deteljišču so čmrlji poletavali s cveta na cvet / preorati deteljišče
zemljišče, njiva, na kateri raste hmelj: povečali so skupno površino hmeljišč / škropljenje hmeljišč
njiva, na kateri raste hmelj: hodila sta med hmeljniki in sadovnjaki; obdelovanje hmeljnika
njiva, na kateri je rasel ječmen: preorati ječmenišče; sejati ajdo po ječmenišču
1. rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: korenje je dobro obrodilo; korenje pleti, populiti, sejati; rumen kot korenje / njiva korenja
♦ bot. navadno korenje divja ali kultivirana rastlina z belimi cveti v kobulih, Daucus carota
2. zastar. več korenin, korenine: spotikal se je ob korenje drevja
enoletna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži ali njeno seme: saditi, okopavati koruzo; koruzo ličkati; popoldne so lomili, trgali koruzo; pečena koruza; zunaj visi kita koruze / koruza letos dobro kaže / koruza je spet poplavljena njiva s koruzo / bela koruza z belimi zrni; debelozrnata, drobnozrnata koruza; semenska koruza
● ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; pog. živita na koruzi živita skupno življenje brez zakonske zveze
♦ agr. silažna koruza ki je za silažo; biol. heterozna, hibridna koruza; vrtn. pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 14
- Naslednja »