Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
posrebríti -ím dov., posrébril (ī í) prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli
    posrebrèn -êna -o: posrebren svečnik; notranje stene posode so posrebrene; od mesečine posrebreni vrhovi
SSKJ
postoríti -ím dov., postóril (ī í) nar. narediti, opraviti: vse je postorila; ob sobotah postori, kar je treba
● knjiž. kmalu se je postorila noč se je znočilo
    postorjèn -êna -o: vse je bilo postorjeno ob pravem času
SSKJ
praskétniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, rezek glas: plamen sveče prasketne / ekspr. strel je prasketnil v noč
SSKJ
prečákati -am dov., prečákajte in prečakájte; prečákala in prečakála (á ȃ) ekspr. čakaje prebiti, preživeti: zaman je prečakal dopoldne; cele ure je prečakala po ambulantah
// prebiti, preživeti sploh: vojno je prečakal na deželi; noč je prečakal v zasedi
// v čakanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem ga prečakala, pa ga ni bilo domov
● knjiž., redko ali bomo prečakali deževje dočakali konec deževja
SSKJ
prečeméti -ím [čəm] dov., prečemì (ẹ́ í) negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: ujetniki so dan prečemeli ob ognju / ekspr. leta je prečemela v tej sobi
// napol buden prebiti, preživeti: bolnik je noč prečemel
SSKJ
prečepéti -ím dov. (ẹ́ í) čepeč prebiti, preživeti: otroci več ur prečepijo v peskovniku in se igrajo; vso vožnjo je prečepel v kotu živinskega vagona / kokoši prečepijo noč na gredah / ekspr. večere prečepi za pisalno mizo presedi
// ekspr. prebiti, preživeti sploh: največ časa prečepi v pisarni; vse življenje je prečepel v tem kraju
SSKJ
predáleč prisl. (á) preveč daleč: postaja je predaleč, zamudil boš; čoln je predaleč od brega, da bi s plavanjem dosegel kopno / domov imaš predaleč, ostani pri nas čez noč
● ekspr. zdaj sem že predaleč, da bi se umaknil preveč sem žrtvoval za stvar; ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi hoteli obravnavati vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; ekspr. po nazorih sta si predaleč narazen njuni nazori so preveč različni
SSKJ
predivjáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropi
● ekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti
SSKJ
prelégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko, s smiselnim osebkom v dajalniku odlegati: videti je bilo, da bolniku prelega
    prelégati se spreminjati lego: vso noč se je prelegal s hrbta na bok
    // legati drugam, na drugo mesto: prelegati se na druge postelje
SSKJ
preminíti -mínem dov., preminíl stil. premínil preminíla (ī ī) knjiž. miniti: od takrat je preminilo že nekaj let / pomlad hitro premine / čakali so, da bo noč preminila / bolečina je že preminila prenehala; spomin na dekle je preminil izginil
// umreti: preminila je že pred nekaj leti / v osmrtnicah nenadoma je preminil naš ljubljeni stric; prim. preminuli
SSKJ
présmec -a [məc] m (ẹ̑) 
  1. 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi
  2. 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec
SSKJ
présnec -a [nəc] m (ẹ̑) 
  1. 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec
  2. 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca
    ♦     etn. kruh iz nekvašenega testa
SSKJ
pretvárjati -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje
// zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati
    pretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo
    pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi
SSKJ
prevágniti se -em se dov. (á ȃ) nar. prevesiti se, nagniti se: voz se prevagne
● nar. noč se je prevagnila minila je prva polovica noči
SSKJ
prezébati -am nedov. (ẹ́) večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo
    prezebajóč -a -e: prezebajoči otroci so se mu zasmilili
SSKJ
prežárjati -am nedov. (á) delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežarja meglo / bliski so prežarjali noč; pren., knjiž. želela si je ljubezni, ki prežarja
● knjiž. avtor prežarja svoje besedilo z veliko pisateljsko prizadetostjo v delu je veliko pisateljske prizadetosti; knjiž. prežarja ga volja do dela navdaja
SSKJ
primáhati -am, in primáhati tudi primaháti -am dov. (á; á á á) ekspr. mahajoč priti: otrok je veselo primahal materi naproti / pog. pozno v noč jo je primahal domov prišel
SSKJ
razboléti -ím dov., razbôlel (ẹ́ í) 
  1. 1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli
  2. 2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel
    razboléti se nav. 3. os.  postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde
    razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o: razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči
    razbolèn -êna -o: žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno
SSKJ
razhódnica -e ž (ọ̑) prireditev, pogostitev ob razhodu, slovesu: prirediti razhodnico
● redko piti razhodnico piti alkoholno pijačo ob razhodu, slovesu; ekspr. pozno v noč so proslavljali razhodnico razhod, slovo
SSKJ
razjasníti -ím dov., razjásnil (ī í) narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo; nebo se je že razjasnilo; brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma
// knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč
● ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen
    razjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o: razjasnjeno nebo
Število zadetkov: 471