Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zaželéti -ím dov., zažêlel (ẹ́ í) izraziti komu željo, da bi bil deležen česa pozitivnega: zaželeti komu prijetne počitnice, srečno pot; zaželeti komu srečo, uspeh pri delu; zaželeti vesele praznike / vstopil je in jim zaželel dobro jutro; zaželeli so si lahko noč in šli spat / zaželeti komu dobrodošlico izraziti
● redko lepšega življenja mu ne morem zaželeti želeti
    zaželéti si stil. zaželéti začutiti željo po čem: zaželeti si svežega kruha, hladne vode; zaželeti si mir, svobodo; zaželel si je pogovora s prijateljem; zaželela si je, da bi bila daleč proč
    // začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom: čutil je, da si ga je zaželela; zelo si jo je zaželel
    ●     star. dobil boš vse, kar boš zaželel kar se ti bo zahotelo; star. zaželelo se mu je, da bi se vrnil domov zahotelo se mu je
    zaželèn tudi zaželjèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zaželeti: najti zaželeni mir; z vznesenimi besedami zaželena sreča; prišla je zaželena svoboda; zaželeno je, da se sestanka udeležijo tudi starši
    2. 2. ki si ga kdo želi: roditi zaželenega otroka / zaželen gost; opazil je, da pri njih ni zaželen dobrodošel
    3. 3. ki se zahteva: raziskava ni dala zaželenih rezultatov; zaželena kakovost, lastnost / za sprejem na delovno mesto so zaželene petletne delovne izkušnje / izročiti kupcu zaželeno blago iskano, naročeno; sam.: zaželeno podčrtajte
SSKJ
zdíhniti -em dov. (í ȋ) vzdihniti: samo zdihnil je in odšel; globoko, iz srca zdihniti
● evfem. dolgo je bolehal, zdaj pa je zdihnil umrl; evfem. zdihniti dušo umreti; ekspr. lahko noč, je zdihnil zelo tiho rekel; prim. izdihniti
SSKJ
zdŕžen -žna -o prid. (r̄) 
  1. 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: zdržen moški; zaradi bolezni biti zdržen / zdržno življenje / spolno zdržen
    // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želja sploh: v vsem je bila zdržna; pri pitju je zdržen
  2. 2. ki se da zdržati, prenesti: komaj še zdržne bolečine / njegovo ravnanje ni bilo več zdržno
  3. 3. redko ki traja zdržema: večurne zdržne vaje; zdržna vožnja ga utruja
    zdŕžno prisl.: vso noč je zdržno deževalo; živeti zdržno
SSKJ
zgoščeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati (bolj) gosto: zgoščevati preredko malto
    // teh. odstranjevati iz snovi večji del tekočine: zgoščevati raztopine / zgoščevati tekoče gorivo
  2. 2. ekspr. delati, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: zgoščevati vrstice / zgoščevati besedilo
    zgoščeváti se 
    1. 1. postajati (bolj) gost: omaka se je zgoščevala / para se zgoščuje v kapljice / megla se je začela zgoščevati; ekspr. mrak se je zgoščeval v temo / promet v mestih se vedno bolj zgoščuje
    2. 2. knjiž. postajati bolj intenziven: tišina v prostoru se je vse bolj zgoščevala
    zgoščujóč -a -e: zgoščujoči se mrak je prehajal v noč
SSKJ
zôra in zóra -e ž (ó; ọ̑) jasna svetloba na nebu pred sončnim vzhodom: zora svetli nebo; zunaj je že vstala zora; jutranja zora; pesn. mlada zora
// čas ob sončnem vzhodu: bliža se zora; knjiž. napočila je zora / pri označevanju časovnosti: bedeti do zore; ptice so začele peti ob zori; vstati pred zoro
● ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. plesali so do bele zore vso noč, do jutra
SSKJ
zvézden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zvezde: zvezdna svetloba; zvezdna velikost / zvezdna noč; zvezdna prostranstva / zvezdni utrinek / zvezdni krak
♦ astr. zvezdni čas čas v astronomiji, določen s kotom zasuka Zemlje glede na zvezde; zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; zvezdna karta karta, ki prikazuje lego nebesnih teles na delu nebesne oble; zvezdna kopica skupina več zvezd; zvezdna paralaksa kot, pod katerim bi se z dane zvezde videl srednji polmer Zemljinega tira okoli Sonca; zvezdno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde; elektr. zvezdna vezava vezava, pri kateri so fazni tokokrogi vezani z enim koncem v skupni točki in z drugim na vodnike
SSKJ
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́) oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
SSKJ
bakhántičen tudi bakántičen -čna -o prid. (á) redko bakhantski: bakhantična noč
SSKJ
bándati -am nedov. (ȃ) pog., slabš. veseljačiti, popivati: celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal?
SSKJ
besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori
// redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
SSKJ
blêsti blêdem nedov., blêdel in blédel blêdla, stil. blèl blêla (é) v vročici zmedeno govoriti: bolnik blede; vso noč je bledel o bojih; nerazumljivo, zmedeno blesti; s smiselnim osebkom v dajalniku: vročino ima in blede se ji; star. blede se mu v glavi / bledlo se ji je, da pada v brezno
// slabš. govoriti, pripovedovati: vse je laž, kar ljudje bledejo o meni
● ekspr. zaboga, ali se ti blede zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
SSKJ
brezmésečen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez meseca, lune: brezmesečna noč; temno, brezmesečno nebo
SSKJ
brezsèn -snà m (ə̏ ȁ) knjiž., redko stanje brez sna: vso noč je v brezsnu ždel v naslonjaču
SSKJ
brezsnén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez sna: brezsnena noč
SSKJ
cvíl -a m (ȋ) redko cviljenje: v noč odmeva cvil lačnih psov
SSKJ
čudapóln -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) zastar. zelo lep, čudovit: čudapolna poletna noč
SSKJ
direndáj -a [rən] m (ā) ekspr. hrup, vpitje: goste imajo, spet bo direndaj; direndaj je trajal pozno v noč; zdaj mi je pa že dovolj tega direndaja / mestni direndaj; strašen direndaj je po cestah vrvež, prerivanje; brata se nista menila zanjo, imela sta svoj direndaj svoje igre, svojo zabavo
SSKJ
dopočéti -čnèm nedov., dopočél; nam. dopočét in dopočèt (ẹ́ ȅ) nar., ekspr. delati, početi: fant táko dopočne, da ga ne morem prenašati; strašno, kakšno so dopočeli vso noč
SSKJ
ekvinokciálen -lna -o prid. (ȃ) redko ekvinokcijski: ekvinokcialna noč
SSKJ
epákta -e ž (ȃ) astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč
Število zadetkov: 471