Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
pôlmrák -a [pou̯mrak] m, mn. tudi pôlmrakôvi (ȏ-ȃ)
1. čas, ko začne prehajati dan v noč: polmrak je že / večerni polmrak
2. stanje ozračja, ko je vidljivost nekoliko zmanjšana: v dvorani je bil polmrak; pren., ekspr. ni maral polmraka, hotel je resnico
SSKJ²
pôlsvít -a [pou̯svit] m (ȏ-ȋ)
čas, ko začne prehajati noč v dan: oditi ob polsvitu / jutranji polsvit
// stanje v tem času, ko se vidljivost nekoliko poveča: v polsvitu je zagledal drevesa; medel polsvit
SSKJ²
ponočeváti -újem nedov. (á ȗ)
preživljati noč v zabavi, navadno v kakem javnem lokalu: mož ponočuje in se zjutraj pijan vrača domov; skoraj vsak večer ponočuje s prijatelji
// ekspr. biti, ostajati buden dolgo ponoči: vsak dan ponočuje in bere, zjutraj pa ne more vstati
SSKJ²
prenočeváti -újem nedov. (á ȗ)
preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah
// preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj
SSKJ²
prenočíti -ím dov., prenóčil (ī í)
prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas
// preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili
SSKJ²
présmec -a [presməc] m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec
SSKJ²
présnec -a [presnəc] m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca
♦ etn. kruh iz nekvašenega testa
SSKJ²
rumeníca -e ž (í)
1. zlatenica: zboleti za rumenico
2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice
● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti)
♦ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve
SSKJ²
skrókan -a -o prid. (ọ̑)
pog. ki je slabega počutja, razpoloženja po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokan človek; ves je skrokan / skrokan glas; imeti skrokan obraz
SSKJ²
skrókanost -i ž (ọ̑)
pog. slabo počutje, razpoloženje po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokanosti ne more prikriti
SSKJ²
svetonôčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na sveto noč: svetonočna maša / svetonočne pesmi božične pesmi
SSKJ²
svít -a m (ȋ)
1. čas, ko prehaja noč v dan: zunaj je že svit / svit se dela svita se; knjiž. krenili so na pot, preden je napočil svit preden se je zdanilo; prvi svit / jutranji svit / pri označevanju časovnosti: ob svitu so se razšli; vstala je že pred svitom; s svitom je odpotoval
2. knjiž. svetloba, sij: bral je pri bledem svitu sveče; svit ognja / sprehajala sta se ob svitu lune; svit zvezd / ožarjen s svitom sreče
3. star. lesk: to blago ob pranju obdrži svoj svit; svit parketa / svit v očeh
SSKJ²
velikonôčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na veliko noč: velikonočno jutro / velikonočni ponedeljek ponedeljek po veliki noči; velikonočna nedelja / velikonočni prazniki / velikonočni pirhi
♦ rel. velikonočni čas čas od velike noči do binkošti; velikonočni obred; velikonočna spoved; velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti; blagoslov(itev) velikonočnih jedil
SSKJ²
vsakonôčen -čna -o prid. (ó)
knjiž. ki se pojavi, poteka vsako noč: vsakonočne zabave
SSKJ²
vúzem -zma m (ú)
nar. vzhodno velika noč: praznovati vuzem; na vuzem so streljali z možnarji; ob vuzmu ji je umrl oče
SSKJ²
znočíti se -ím se dov., znóčil se (ī í)
brezoseb. preiti iz dneva v noč: ko se je znočilo, so prižgali luč; popolnoma se je znočilo
SSKJ²
podnóč -í in -i ž (ọ̑)
star., v zvezi na podnoč pred nočjo: na podnoč se je vrnil s sprehoda; prim. noč
SSKJ²
ponôči prisl. (ó)
v času teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. podnevi: ponoči ne more spati; v tovarni se dela podnevi in ponoči; ekspr. še ponoči ni miru; prišli so pozno ponoči; ob dvanajstih ponoči 24h / ekspr. podnevi in ponoči misli nanj neprenehoma / vožnja ponoči se mu zdi nevarna / za ponoči si je pripravila čaj
● šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; prim. noč
Število zadetkov: 478