Zadetki iskanja
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju
- žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
- 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
- 2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen
- 2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
- 2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
- 3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
- 4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
- 5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
- 6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
knjiž. ki diši kot ambrozija: ambrozijske kapljice / čudovita ambrozijska noč
- 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
- 1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
- 1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
- 1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
- 2. ki ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
pog., slabš. veseljačiti, popivati: celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal?
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva
1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati!
// čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji
2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza
// ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika
3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma; ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba
4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl
5. ekspr. domnevati, meniti2, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
- bojé se zastar.:
šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči
- bojèč se -éča -e:
boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj;
1. biti buden; ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res
2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev
- bedé tudi bdé:
bede ležati
- bedèč tudi bdèč -éča -e:
bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
Celo noč so bedeli.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 57
- Naslednja »