Glej:
- cesarski nož: 2/49 (žepni nož) / komentar / karta / gradivo h karti
Zadetki iskanja
SLA 2
SLA 2
SSKJ²
če vez.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati
b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje
c) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba
č) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed
d) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo
e) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si
● ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar
2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil
3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo
// navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno
4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem!
5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno
6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel
7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: ob vseh čejih zadeva že meji na nesmisel; nehaj že s svojim večnim če!
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati
b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje
c) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba
č) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed
d) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo
e) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si
● ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar
2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil
3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo
// navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno
4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem!
5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno
6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel
7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: ob vseh čejih zadeva že meji na nesmisel; nehaj že s svojim večnim če!
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Čebelarstvo
SLA 2
SLA 2
SLA 2
SLA 2
Celotno geslo
eSSKJ
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
ETIMOLOGIJA: ↑čist
- 1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
- 4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
- 5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
SLA 2
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
dresíren -rna -o prid. (ȋ)
gastr. s katerim se dresirajo jedi: dresirne priprave / dresirni nož; dresirna vrečica
gastr. s katerim se dresirajo jedi: dresirne priprave / dresirni nož; dresirna vrečica
Pravopis
SSKJ²
drobnóst2 tudi drôbnost -i ž (ọ̑; ó)
1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo
2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti
3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja
1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo
2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti
3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja
SSKJ²
družábnik -a m (ȃ)
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave: zanimiv je bil tudi moj drugi družabnik, star podeželski zdravnik; imela je precejšen krog družabnikov; pren. nož je v samotni celici nevaren družabnik
// kdor je rad med ljudmi in zna zabavati: ima prijetnega družabnika; on je dober, vesel družabnik
2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: poiskal si je sposobnega družabnika / družabnik firme XY
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave: zanimiv je bil tudi moj drugi družabnik, star podeželski zdravnik; imela je precejšen krog družabnikov; pren. nož je v samotni celici nevaren družabnik
// kdor je rad med ljudmi in zna zabavati: ima prijetnega družabnika; on je dober, vesel družabnik
2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: poiskal si je sposobnega družabnika / družabnik firme XY
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi
Celotno geslo
Sinonimni
držáti -ím nedov.
1.
kaj imeti kaj z rokami oprijeto
SINONIMI:
ekspr. imeti v rokah, ekspr. mečkati v rokah, ekspr. stiskati v rokah, ekspr. tiščati v rokah
2.
kaj povezovati posamezne danosti v celoto
SINONIMI:
pog. držati skupaj
3.
kaj ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile
GLEJ ŠE SINONIM: ceniti1, hraniti1, imeti, mikati3, obvladovati, ohranjati, ohranjati se, trajati, veljati, voditi, zadrževati
GLEJ ŠE: obvladovati, lenariti, lenariti, molčati, molčati, molčati, molčati, molčati, objemati, obvladovati, predavati, ščititi, zapominjati si, zapominjati si, nadzorovati
GLEJ ŠE: obvladovati, lenariti, lenariti, molčati, molčati, molčati, molčati, molčati, objemati, obvladovati, predavati, ščititi, zapominjati si, zapominjati si, nadzorovati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 33
- Naslednja »
Število zadetkov: 651
Dostopnost