Zadetki iskanja
Pravopis
načín -a m (ȋ) ~ zdravljenja; ~i gibanja; ●strojni ~ izdelave strojna izdelava; najti najboljši ~ za rešitev problema; spoznati koga po ~u govorjenja po govorjenju; kuhar. špageti na milanski ~ po milansko; jezikosl. glagolski ~ tvornik; na drug, tak ~ drugače, tako; delati kaj na enak ~ kot drugi enako; Na noben ~ ne stori tega nikakor; Na vsak ~ je nekaj narobe vsekakor, prav gotovo
Celotno geslo
Vezljivostni G
nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj zamenjati koga/kaj
(Pri tem delu) stroj ne more nadomestiti človeka.
(Pri tem delu) stroj ne more nadomestiti človeka.
2.
kdo/kaj ponovno dati kaj
/S transfuzijami so (bolniku) nadomestili kri.
/S transfuzijami so (bolniku) nadomestili kri.
SSKJ²
naklónjenost -i ž (ọ́)
1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen
2. zastar. nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti
1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen
2. zastar. nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti
Pleteršnik
napȃka, f. die Verkehrtheit; der Fehler, der Tadel; noben človek ni brez napak; — die Unzukömmlichkeit, Cig.; — napake delati komu, jemandem Ungelegenheiten machen, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.-Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.-DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
Geografija
Celotno geslo
NESSJ
SSKJ²
nèobrabljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne obrabi: pod iz trdega lesa je skoraj neobrabljiv; noben stroj ni neobrabljiv
ki se ne obrabi: pod iz trdega lesa je skoraj neobrabljiv; noben stroj ni neobrabljiv
Terminološka
Neodvisno življenje
V razpravah o osebni asistenci in deinstitucionalizaciji nekateri strokovnjaki s področja socialnega varstva razlikujejo med samostojnim življenjem , ki je po njihovem napačno poimenovanje, in neodvisnim življenjem , ki naj bi bilo pravilno. Pri tem pojmu gre za ureditev bivanja osebam s posebnimi potrebami tako, da jim je omogočeno življenje s čim več samostojnosti. V SSKJ2 je samostojen opredeljen kot 'ki dela, ravna po lastni presoji', za kar gre pri osebni asistenci, neodvisen pa 'ki ni odvisen'; sinonima sta svoboden in samostojen . Po moje je laikom bližje pridevnik samostojen .
V razpravah o osebni asistenci in deinstitucionalizaciji nekateri strokovnjaki s področja socialnega varstva razlikujejo med samostojnim življenjem , ki je po njihovem napačno poimenovanje, in neodvisnim življenjem , ki naj bi bilo pravilno. Pri tem pojmu gre za ureditev bivanja osebam s posebnimi potrebami tako, da jim je omogočeno življenje s čim več samostojnosti. V SSKJ2 je samostojen opredeljen kot 'ki dela, ravna po lastni presoji', za kar gre pri osebni asistenci, neodvisen pa 'ki ni odvisen'; sinonima sta svoboden in samostojen . Po moje je laikom bližje pridevnik samostojen .
SSKJ²
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
nièden -dna -o nik. zaim.
1. noben: njegova hválnost ne pozábi niedne dobrote AI 1878, 8
2. nobeden: Nieden je nej Bogá lübo KOJ 1845, 87; da nieden 'snyih za sze poszebi nebode sze dáo KOJ 1848, 12
1. noben: njegova hválnost ne pozábi niedne dobrote AI 1878, 8
2. nobeden: Nieden je nej Bogá lübo KOJ 1845, 87; da nieden 'snyih za sze poszebi nebode sze dáo KOJ 1848, 12
SSKJ²
Prekmurski
nìkakov -a -o nedol. zaim. noben: Nemárai za lüczko nikakovo blágo SM 1747, 89; Te ſzvejt znikakovom jálnoſztyom nebode mogo ſzpelati mené BKM 1789, 162
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
Prekmurski
nìkakši1 -a -e nedol. zaim.
1. noben: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; kerv moja, kaje nei nikákſe zamenye TF 1715, 40; kai je nikakse drügo ſztvorjenye nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; váſz Vu ſzne delo nikakse Naj ne razdreſzeli KŠ 1754, 251; kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; nejga nikaksega méra vmoji kosztáj KŠ 1754, 241; tou pa niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Tiva dvá, csi gli ſzta nikaksega pomenkánya nej mela KM 1790, 26; kaibi blisnyega vnikakſe lasi nenamákali TF 1715, 16; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; i nad nami nikakse obláſzti vzeti KŠ 1754, 224; ocsiveſzno gucsis i prilike nikakse ne právis KŠ 1771, 322; Boug je nikakſe Materé nej meo KMK 1780, 14; nikakſe féle friliczo SIZ 1807, 3; jaſz nikaksi zrok ne nájdem vu nyem KŠ 1771, 327; Koteriſze ne veſzeli vnikakſoi konyſzkoj moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a
2. v zvezi z nikakšim talom nikakor: Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; znikakſim tálom ne preoberné KŠ 1754, 8b; znikakſim tálom ne pridete vu králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 58; Betlehem, zemla Júde, znikakſim tálom ſzi nej náj ménſa med poglavniki Júde KŠ 1771, 7
1. noben: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; kerv moja, kaje nei nikákſe zamenye TF 1715, 40; kai je nikakse drügo ſztvorjenye nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; váſz Vu ſzne delo nikakse Naj ne razdreſzeli KŠ 1754, 251; kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; nejga nikaksega méra vmoji kosztáj KŠ 1754, 241; tou pa niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Tiva dvá, csi gli ſzta nikaksega pomenkánya nej mela KM 1790, 26; kaibi blisnyega vnikakſe lasi nenamákali TF 1715, 16; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; i nad nami nikakse obláſzti vzeti KŠ 1754, 224; ocsiveſzno gucsis i prilike nikakse ne právis KŠ 1771, 322; Boug je nikakſe Materé nej meo KMK 1780, 14; nikakſe féle friliczo SIZ 1807, 3; jaſz nikaksi zrok ne nájdem vu nyem KŠ 1771, 327; Koteriſze ne veſzeli vnikakſoi konyſzkoj moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a
2. v zvezi z nikakšim talom nikakor: Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; znikakſim tálom ne preoberné KŠ 1754, 8b; znikakſim tálom ne pridete vu králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 58; Betlehem, zemla Júde, znikakſim tálom ſzi nej náj ménſa med poglavniki Júde KŠ 1771, 7
Prekmurski
nìkakvi -a -o nedol. zaim.
1. noben: Nebojmo ſze nikakva ſztraná BKM 1789, 46; nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzáti TF 1715, 46; ali berſei nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5
2. v zvezi z nikakvim talom nikakor: Znikakvim tálom nemoremo TF 1715, 18
1. noben: Nebojmo ſze nikakva ſztraná BKM 1789, 46; nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzáti TF 1715, 46; ali berſei nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5
2. v zvezi z nikakvim talom nikakor: Znikakvim tálom nemoremo TF 1715, 18
SSKJ²
nikámor prisl. (ȃ) v nikalnih stavkih
1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi
2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor
● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno
1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi
2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor
● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 207
Dostopnost