- pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
črkôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog; črkovno-številske oznake sestavljene iz črk in številk / črkovna uganka
♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa
nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog; črkovno-številske oznake sestavljene iz črk in številk / črkovna uganka
♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa
SSKJ²
divják -a m (á)
1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki
// samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje
2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo
// ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok
3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki
4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu:
1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki
// samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje
2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo
// ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok
3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki
4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu:
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Jezikovna
Izvor imena: maček »Muri«
Zanimalo me je, ali je znano, od kod je Kajetan Kovič dobil navdih za ime mačka Murija, ter ali je povezano s Hoffmannovim mačkom Murrom.
Celotno geslo
Pohlin
Jezikovna
Celotno geslo
Frazemi
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Frazemi
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Frazemi
rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu
Celotno geslo
Frazemi
rokavíca Frazemi s sestavino rokavíca:
délati s kóm/čim v rokavícah (z rokavícami), govoríti s kóm v rokavícah (z rokavícami), lotévati se čésa v rokavícah (z rokavícami), obravnávati kóga v rokavícah (z rokavícami), pobráti [vŕženo] rokavíco, ravnáti s kóm v rokavícah, ravnáti s kóm z rokavícami, vréči kómu rokavíco [v obràz]
délati s kóm/čim v rokavícah (z rokavícami), govoríti s kóm v rokavícah (z rokavícami), lotévati se čésa v rokavícah (z rokavícami), obravnávati kóga v rokavícah (z rokavícami), pobráti [vŕženo] rokavíco, ravnáti s kóm v rokavícah, ravnáti s kóm z rokavícami, vréči kómu rokavíco [v obràz]
Terminološka
Spajkanje
Za poimenovanje procesa spajanja kovinskih delov s pomočjo dodane staljene kovine se v slovenščini uporabljata termina lotanje in spajkanje . Zanima nas, kateri termin je ustreznejši in okoli katerega bi bilo ustrezneje oblikovati besedno družino? Torej, ali so bolj ustrezni termini lotati , mehko lotanje , trdo lotanje , lotalnik ali spajkati , mehko spajkanje , trdo spajkanje , spajkalnik ? Za oznako kovine, ki se v tem procesu tali in spaja druge kovinske dele, se uporablja termin lot oziroma spajka . Zanima nas, kateri termin je ustreznejši, če je lot/spajka iz srebra. Ali je ustreznejši termin srebrni lot/spajka ali srebrov lot/spajka ?
Za poimenovanje procesa spajanja kovinskih delov s pomočjo dodane staljene kovine se v slovenščini uporabljata termina lotanje in spajkanje . Zanima nas, kateri termin je ustreznejši in okoli katerega bi bilo ustrezneje oblikovati besedno družino? Torej, ali so bolj ustrezni termini lotati , mehko lotanje , trdo lotanje , lotalnik ali spajkati , mehko spajkanje , trdo spajkanje , spajkalnik ? Za oznako kovine, ki se v tem procesu tali in spaja druge kovinske dele, se uporablja termin lot oziroma spajka . Zanima nas, kateri termin je ustreznejši, če je lot/spajka iz srebra. Ali je ustreznejši termin srebrni lot/spajka ali srebrov lot/spajka ?
SSKJ²
spáti spím nedov., spì spíte; spál (á í)
1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal v naročju; spal je vso noč, do jutra; obrnil se je in spal naprej; brezskrbno, dobro, mirno, trdno spati; ekspr. sladko spati; skrbi mu ne dajo spati; ne morem spati; spali so obuti; spi kot jazbec, klada, polh trdno; spi kot otrok mirno, brezskrbno; spi kot top, kot ubit zelo trdno; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno / ekspr. mesto je že spalo / kot vljudnostna fraza: (ste) dobro spali; kako si spala / kot voščilo dobro spite / knjiž., z notranjim predmetom spati mirno spanje; brezoseb.: rekel je, da se na senu dobro spi; takrat se je spalo na skednju; ekspr. kako bi se še spalo rad(i) bi še spal(i)
// biti navadno v ležečem položaju zaradi takega počitka: vsak dan spi do osmih; rad spi pri odprtem oknu / dati otroke spat; hoditi pozno spat; iti, odpraviti se spat; elipt. otroci, spat
// s prislovnim določilom imeti kje ležišče, prostor za tak počitek: fant spi na postelji; spati na prostem, na tleh; vsi otroci spijo v eni sobi; od danes ne boš več spala tukaj / spali boste pri nas prenočevali; dali so me spat v najlepšo sobo / kokoši spijo blizu zajcev; živina v planinah spi zunaj
2. ekspr. biti nedejaven, nedelaven: trdil je, da mladina v klubu spi; ti dve prireditvi kažeta, da vendarle ne spimo / med poukom je večinoma spal ni sodeloval / društvo spi
3. ekspr. biti v stanju neaktivnosti; počivati: pozimi rastline spijo; zemlja še spi / jezero spi je mirno; valovi so še spali jezero, morje je bilo mirno
4. knjiž., s prislovnim določilom biti navzoč, a nedejaven: v gorivu spi toplotna energija / spolnost v otroku še spi / ali tvoja vest spi
// biti kje sploh: rudno bogastvo spi pod zemljo / v srcu spita bolečina in ljubezen; to upanje je že dolgo spalo v njem
5. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču spijo njegovi starši; rad bi spal v domači zemlji
6. evfem., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: vprašal jo je, ali je spala z njim; spati pri dekletu, z dekletom
● ekspr. takrat so ljudske množice še spale niso še poznale, niso se še zavedale svojih pravic; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden; knjiž., ekspr. spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; star. odkar se zavedam, nisem spal pod svojo streho nisem imel doma; ekspr. glede tega lahko mirno spiš si lahko brez skrbi; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; ekspr. sonce gre spat zahaja; ekspr. spati smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati; kakor si si postlal, tako boš spal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. nesreča nikoli ne spi nesreča nikoli ne počiva
1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal v naročju; spal je vso noč, do jutra; obrnil se je in spal naprej; brezskrbno, dobro, mirno, trdno spati; ekspr. sladko spati; skrbi mu ne dajo spati; ne morem spati; spali so obuti; spi kot jazbec, klada, polh trdno; spi kot otrok mirno, brezskrbno; spi kot top, kot ubit zelo trdno; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno / ekspr. mesto je že spalo / kot vljudnostna fraza: (ste) dobro spali; kako si spala / kot voščilo dobro spite / knjiž., z notranjim predmetom spati mirno spanje; brezoseb.: rekel je, da se na senu dobro spi; takrat se je spalo na skednju; ekspr. kako bi se še spalo rad(i) bi še spal(i)
// biti navadno v ležečem položaju zaradi takega počitka: vsak dan spi do osmih; rad spi pri odprtem oknu / dati otroke spat; hoditi pozno spat; iti, odpraviti se spat; elipt. otroci, spat
// s prislovnim določilom imeti kje ležišče, prostor za tak počitek: fant spi na postelji; spati na prostem, na tleh; vsi otroci spijo v eni sobi; od danes ne boš več spala tukaj / spali boste pri nas prenočevali; dali so me spat v najlepšo sobo / kokoši spijo blizu zajcev; živina v planinah spi zunaj
2. ekspr. biti nedejaven, nedelaven: trdil je, da mladina v klubu spi; ti dve prireditvi kažeta, da vendarle ne spimo / med poukom je večinoma spal ni sodeloval / društvo spi
3. ekspr. biti v stanju neaktivnosti; počivati: pozimi rastline spijo; zemlja še spi / jezero spi je mirno; valovi so še spali jezero, morje je bilo mirno
4. knjiž., s prislovnim določilom biti navzoč, a nedejaven: v gorivu spi toplotna energija / spolnost v otroku še spi / ali tvoja vest spi
// biti kje sploh: rudno bogastvo spi pod zemljo / v srcu spita bolečina in ljubezen; to upanje je že dolgo spalo v njem
5. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču spijo njegovi starši; rad bi spal v domači zemlji
6. evfem., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: vprašal jo je, ali je spala z njim; spati pri dekletu, z dekletom
● ekspr. takrat so ljudske množice še spale niso še poznale, niso se še zavedale svojih pravic; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden; knjiž., ekspr. spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; star. odkar se zavedam, nisem spal pod svojo streho nisem imel doma; ekspr. glede tega lahko mirno spiš si lahko brez skrbi; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; ekspr. sonce gre spat zahaja; ekspr. spati smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati; kakor si si postlal, tako boš spal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. nesreča nikoli ne spi nesreča nikoli ne počiva
- spáti se knjiž., s smiselnim osebkom v dajalniku
biti zaspan: trudna sem in spi se mi / čeprav je bilo pozno, se nobenemu od njiju še ni spalo ni dalo spati
- spé :
knjiž. slonel je na stolu napol spe
● ekspr. o tem sem sanjal bede in spe zmeraj
- spèč -éča -e:
otrok, mirno speč pod drevesom; speči potniki; buditi speče sile v ljudstvu
♦ agr. speče oko oko, ki odžene v naslednjem vegetacijskem obdobju; cepljenje na speče oko; bot. speči popek nadomestni popek, preden se odpre; polit. speči agent agent, ki namenoma šele po dolgem bivanju v kaki državi začne delovati za drugo državo; sam.: buditi speče; poslušati mirno dihanje spečega
Celotno geslo
Vezljivostni G
spáti se spí se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
navadno z dajalnikom komu/čemu biti zaspano
Trudna je in se ji spi.
Trudna je in se ji spi.
Jezikovna
»Starš« v ednini: ponovno
Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost