stán Frazemi s sestavino stán:
bíti v drúgem stánu, príti v drúgi stán, v drúgem stánu, zapustíti sámski stán
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
tékma -e ž (ẹ̑)
1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir
2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg
3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo
● lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje
♦ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu
1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir
2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg
3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo
● lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje
♦ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu
Pravopis
tékma -e ž (ẹ̑) izgubiti ~o; zmagati v ~i; nogometna ~; ~ za točke; ~ v slalomu; ~ z vodilnim moštvom; poud. ~ s časom |prizadevanje za čimprejšnjo dosego česa|
Celotno geslo
ePravopis
Uefa
Predlog
Uefe samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
evropska nogometna zveza
IZGOVOR: [uéfa], rodilnik [uéfe]
BESEDOTVORJE: Uefin
Celotno geslo
Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
SSKJ²
úsnje -a s (ú)
1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje
2. šport. žarg. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje
♦ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata; oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.]
1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje
2. šport. žarg. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje
♦ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata; oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.]
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
violína Frazemi s sestavino violína:
bíti drúga violína, bíti pŕva violína, igráti drúgo violíno, igráti pŕvo violíno
bíti drúga violína, bíti pŕva violína, igráti drúgo violíno, igráti pŕvo violíno
Celotno geslo
Frazemi
zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo
SSKJ²
zvézda -e ž (ẹ́)
1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči / planeti in zvezde stalnice
2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa / ulice se stekajo v zvezdo
3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen častniški, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general
4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva
6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči / planeti in zvezde stalnice
2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa / ulice se stekajo v zvezdo
3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen častniški, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general
4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva
6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
Pravopis
zvézda -e ž (ẹ́) ~ danica, severnica; orientirati se po ~ah; našitek s tremi ~ami; ~e Rimske ceste; vrtn. božična ~ zvezdnica; žival. morske ~e; poud. kovati koga v ~e |zelo hvaliti, povzdigovati|; člov. filmska, nogometna ~ |slavna oseba|
Celotno geslo
Frazemi
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
SSKJ²
žóga -e ž (ọ̄)
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga / telovadna ali terapevtska žoga velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● šport. žarg. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; šport. žarg. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čim prej dobiti
♦ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga / telovadna ali terapevtska žoga velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● šport. žarg. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; šport. žarg. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čim prej dobiti
♦ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
Pravopis
žóga -e ž (ọ́; ọ̑) ujeti ~o; nogometna ~; publ. poriniti ~o v mrežo dati gol; šport.: voditi ~o; metati ~o iz avta; mrtva ~; šport. žarg. z dolgimi ~ami doseči premoč s podajami
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 56
Dostopnost