Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).
Zadetki iskanja
Pričakovala bi, da se pridevnik trentski nanaša na dolino Trento, trentarski pa na njene prebivalce Trentarje (v vseh spolih in številih seveda). In tudi, da se mojstranski nanaša na Mojstrano, mojstranški pa na Mojstrančane (takisto v vseh spolih in številih). A SP se ne strinja z mano: trentski povezuje samo s Trentom, mojstranški pa po SP ne obstaja. Zakaj (n)imam prav?
Ali lahko uporabljamo besedno zvezo gotovi izdelki. Gre za skladiščenje. Lep pozdrav.
Zanima me, ali se moramo izogibati uporabi zveze se nahaja v in jo nadomeščati z je, najdemo v itd.
Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.
Ali je raba zaimka v naslednji povedi ustrezna:
- Ali poznaš še kakšno humanitarno organizacijo?
Ali bi morali uporabiti zaimek kateri, tj.:
- Ali poznaš še katero humanitarno organizacijo?
Kateri zaimek pa bi morali uporabiti v naslednji povedi:
- Nekaj samostalnikov moškega spola ima v katerem sklonu/v kakšnem sklonu/v nekaterih sklonih posebno končnico.
Ali je uporaba besedne zveze računalniški sestav sploh dopustna ali pač prevladuje (priljubljena različica) računalniški sistem?
Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.
Kateri izraz je najprimernejši (v pravnem besedilu): diskriminatorno/diskriminacijsko/diskriminatorskoravnanje? Zdi se mi, da je najbolj uveljavljen prvi izraz, vendar ga ni niti v SSKJ niti v pravopisnem slovarju.
Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar
Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe. https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html
Zanima me sklanjanje priimkov, ki se končajo z -vac, npr. Jugovac, Blaževac ipd. Izpostavljam orodnik. Če bi priimek sklanjala na način z Jugovcem ali z Blaževcem, se bojim, da bi sogovornik sklepal, da gre za priimek Jugovec ali Blaževec in ne za Jugovac ali Blaževac.
Nisem slovenistka ali slavistka, a laično dvomim, da bi imela različna priimka enak orodnik.
Kako bi pravilno povedali, da me boli nekaj v mečih leve noge, oziroma, ali je še kakšna druga možnost kot ta? Boli me levo ....???Bolijo me leva meča mogoče? Nekako mi je vse hecno, zato prosim za vaš nasvet.
Ali se besedna zveza mini serija piše skupaj ali narazen?
V SP je organizatorka pisana poševno – kaj to pomeni? Torej mora biti organizatorica? Raba je na strani organizatorke.
Kako bi najbolj ustrezno ponašili slab prevod iz angleščine konvencije v množini, v smislu običajev tradicije v množini, v frazi dobre tradicije?
Zanima me nekaj več o slovenjenju besede make up. Zakaj povzroča toliko težav? Vnaprej hvala.
Kakšno se vam zdi razmerje med sedanjost in zdajšnjost in pa sedanji proti zdajšnji? Kaj od navedenega se vam zdi bolj pravilno?
Ker se sam bolj nagibam k uporabi besede zdaj namesto sedaj, se zdi tudi smiselno, da se začnem nagibati k uporabi besed zdajšnjost in pa zdajšnji.
Kakšno je vaše mnenje glede tega? Ali je beseda zdajšnjost manj živa v primerjavi z sedanjost?
O kraticah, predvsem o njihovem pregibanju, ste že govorili. Iz Slovenskega pravopisa lahko razberemo (paragraf 1023), da so kratice večinoma moškega spola (npr. TAM, SIT, UNESCO), ženskega pa so kratice na nenaglašeni -a (npr. NAMA, EFTA) in redke druge. Spol kratice določa njena zgradba, in ne spol besed njene podstave, npr.:
- SNG je samostalnik moškega spola, čeprav je kratica za gledališče, ki pa je srednjega spola;
- OZN je moškega spola (organizacija – ženskega spola) ipd.
Kako pa je s temi kraticami (predvidevam, da je pravilna oblika za moški spol, čeprav v medijih velikokrat zasledim ženski spol)?
- LDS je podprl interventni zakon.
- NLB je podaril sredstva za nakup nove opreme.
- SDS je pristopil k zbiranju podpisov.
Seveda je v primeru Stranka SDS je pristopila k zbiranju podpisov. zadeva popolnoma jasna.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »