Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
potláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zu Boden drücken, niederdrücken; medved je žito potlačil; človeka p., jemanden zu Boden strecken, Cig.; cene p., die Preise herabdrücken, Cig.; — zusammendrücken, plattdrücken, eindrücken; klobuk komu p.; potlačen nos; — fig. unterdrücken: ubozega p., C.; bewältigen, Jan.; sovražnik nas je potlačil, wir sind dem Feinde unterlegen, Cig.; — bolezen ga je hudo potlačila (hat ihn hart mitgenommen), Cig.; starost me je potlačila, Jurč.; — unterdrücken, vertuschen, Cig.; — 2) ein wenig niederdrücken oder zusammendrücken: le potlači malo, še boš obleke spravil v kovčeg; — p. se, sich senken, Cig.
Pleteršnik
pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich (iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
Pleteršnik
prgíšče, n. = prgišča, die Handvoll, Jan., Kras, Ist.-Erj. (Torb.), Lašče-Levst. (M.); prgišče nastila, LjZv.; nesel je prgišče (tobaka) pod nos, Jurč.; beide Hände voll, Cig., Št.-C., Rib.-C.
Pleteršnik
pŕhniti, pȓhnem, vb. pf. 1) wie Staub entfliegen, stieben, Cig.; — smrad mu je prhnil v nos, ein Gestank stach ihm in die Nase, Bes.; — 2) (Staub u. dgl.) hinstreuend werfen, Jan.; — 3) (von einer leichten, schnellen Bewegung): huschen, entflattern, entfliegen, C.; Golobek je prhnil skoz okence, Npes.-Vraz; entrennen: svinja je prhnila, Dol.; entfliehen, Jan., Fr.-C.; na konja p., sich aufs Pferd schwingen, Z., Npes.-K.; p. črez kaj, darüberschießen, Cig.; p. iz zamišljenja, aus dem Trübsinn sich aufreißen, Cig.; — 4) werfen: p. kaj črez most, LjZv.; — 5) einen Schnaubelaut ausstoßen, Z.; — 6) morsch werden, C., Štrek.; — 7) mürbe werden: hruške so dobre, če prhnejo, Fr.-C.; — 8) = osuti se: grozdje prhne, Fr.-C.
Pleteršnik
priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
prikrivíti, -ím, vb. pf. ein wenig biegen, Cig.; prikrivljen nos, eine aufgeworfene Nase; — verdrehen: ubozih reč p., Dalm.
Prekmurski
priskočéči -a -e prid. ki je priskočil: ino mu priszkocsécsi Frangepán nos v grlo porine KOJ 1848, 38
Pleteršnik
privíhati,* -am, vb. pf. (ein wenig) aufstülpen, aufbiegen, aufschürzen; p. si hlače, rokave; privihane škornjice, aufgestülpte Stiefel, Cig.; Klobučič, na pol privihan, Npes.-K.; privihan nos, eine Stülpnase.
Pleteršnik
razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
Pleteršnik
sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.
Pleteršnik
skəlẹ́ti, -ím, vb. impf. = skleti, brennenden Schmerz verursachen; V nos jutra sapa me skeli, Preš.; skeleče rane; skeleče rezek, beißend, Cig. (T.); skeleče rezki posmeh, der Sarkasmus, Cig. (T.).
Pleteršnik
stŕčati, -ím, vb. impf. hervorragen, hervorstechen, Guts., Mur., Cig., Jan., Šol., Mik., Štrek., ogr.-C.; mala puška iz pasa strči, Navr. (Let.); džamijam strče tanke "munare" kvišku, Navr. (Let.); gole krivenčaste veje so pošastno strčale v zimsko noč, Erj. (Izb. sp.); strčeč nos, eine vorspringende Nase, Erj. (Som.); vse strči od zlata, alles starrt von Gold, Goriš.; strotzen: kravi strčijo zizki, kmalu bo povrgla (= storila), jvzhŠt.
Pleteršnik
suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
Prekmurski
svèder -dra m sveder: njegov [krtov] nos dober, kak sveder, za oránje AI 1878, 10
Prekmurski
špìkasti -a -o prid. koničast: i špikasti njegov [krtov] nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10
Pleteršnik
tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
Pleteršnik
tobȃčnat, adj. mit Tabak verunreinigt: otare si tobačnati nos, Bes.
Vorenc
tram mF8, intertignium, -ÿtá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri; laquear, -riss'tramu ṡgurni pod; mutulus, -litudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; ó ò cum accentú corripitur, ut gredó, gredò ueniunt: aliàs gredo, trabem apud quosdam significat, apud nos tram; superliminare, -ristá ṡgurni práh, tram, ali kamen nad vratmi, ṡhurz; trabs, -bisen trám, enu brunu v'zimpri, ali ṡa zimper, greda; transtra, -orumta klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy; transtra, vel transversariav'prég trami, preizhniki, ali ṡhperouzi
Pleteršnik
trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.
Pleteršnik
udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
Število zadetkov: 94