Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
jájček -čka m, mn. jájčka s tudi jájčki m (á) manjšalnica od jajce: samica skrbno vali jajčka; prepeličja jajčka / nav., ekspr.: po čem so jajčka; nositi na trg jajčka
SSKJ
jeans -a [džíns] m (ȋ) trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi za delovne obleke in hlače: hlače, suknjič iz jeansa; dva metra modrega jeansa
// hlače, oblačilo iz take tkanine: nositi, obleči jeans; neskl. pril.: jeans moda
SSKJ
košàt -áta -o prid. (ȁ ā) 
  1. 1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje
    // gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi
  2. 2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka
    // v tej obleki je videti zelo košata debela
  3. 3. ekspr. mogočen, imeniten: ne daleč je stala košata domačija / nosi košate obleke
    // oblasten, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje
    košáto prisl.: košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo
SSKJ
krošnjáriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele
  2. 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami
SSKJ
máksi -ja m (ȃ) pog. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril: maksi je zamenjal mini / nositi maksi zelo dolga krila, obleke
SSKJ
mávec -vca m (ā) z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec
// pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec
// žarg. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev
SSKJ
mefístovski -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko
    mefístovsko prisl.: mefistovsko se smejati
SSKJ
mêsti mêtem tudi mêdem nedov., mêtel in métel mêtla tudi mêdel in médel mêdla, stil. mèl mêla (é) 
  1. 1. brezoseb. zelo, močno snežiti: tri dni že mete, da je snega čez kolena / začelo je mesti v kosmih / v osebni rabi z nizkega neba je kar naprej metel sneg
  2. 2. v zvezi s sneg nositi, prenašati: burja mete sneg / veter mete s snegom
  3. 3. redko brisati, odstranjevati: mesti drobtine z mize / ekspr. veter mete cvetje z vej
SSKJ
míni -ja m (ȋ) pog. moda zelo kratkih oblačil, zlasti kril: mini je kmalu zamenjal maksi / nositi mini zelo kratka krila, obleke
SSKJ
míza -e ž (í) kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano
// vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
SSKJ
nabiralíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj nabira: pod plazom je nabirališče grušča, snega / star. nositi rabljen papir v nabirališče zbirališče
SSKJ
napródaj in na pródaj prisl. (ọ̑) navadno v povedni rabi izraža, da je kaj namenjeno za prodajo: hiša je naprodaj; imeti posestvo naprodaj / gnati kravo naprodaj prodat; prinesti pridelke naprodaj / star. nabirati gobe, sekati drva za naprodaj za prodajo
● pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim
SSKJ
nôšnja in nóšnja -e ž (ó; ọ́) 
  1. 1. glagolnik od nositi: nošnja ranjencev / za nošnjo so najeli nekaj domačinov / nošnja klobuka, očal; tkanina je praktična za pranje in za nošnjo
  2. 2. star., navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja; noša: nekdanja kmečka, študentovska nošnja; nošnje Indijcev, Kitajcev / za pusta je imel norčevsko nošnjo
  3. 3. knjiž. nosečnost, brejost: doba nošnje
    ●     nar. vzhodno njegova žena je v nošnji je noseča
SSKJ
odlágati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: delavci so odlagali orodje in se preoblačili / vstopil je, ko je odlagal nahrbtnik / počasi je odlagal plašč slačil
    // ekspr. gozdovi odlagajo pisano obleko
  2. 2. delati, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je pred hišo in začel odlagati; odlagati naročeno blago
    // delati, da kaj delno pride z vozila, živali: tovor so pred velikimi klanci odlagali; odlagati in dolagati
  3. 3. delati, da kaj pride z določenega mesta drugam: sproti odlagati izdelke; naprava, ki odlaga bale
    // z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odlagati pesek za posipanje na določena mesta ob cesti; tukaj ni dovoljeno odlagati smeti / voda odlaga na breg pesek in prod nanaša
  4. 4. s svojim delovanjem prenehavati premikati, nositi dalje: voda odlaga najprej debelejše kamenje in nato še pesek
  5. 5. prenehavati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: odlagati funkcije; glede na svoje zdravstveno stanje odlaga odborniško mesto
  6. 6. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času: odlagati obisk, poroko; odlagati študij, knjiž. s študijem
  7. 7. v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica odlaga jajčeca poleg nakopičene hrane; želve odlagajo jajca v pesek na obali / odlagati ikre
    odlagáje: odlagaje plašč, je brundala popevko
SSKJ
odnášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem spravljati z določenega mesta: odnašati prtljago; odnašati kamenje z njive / skrivaj odnašati devize v tujino / evfem. ugotoviti, kdo odnaša blago iz skladišča krade
  2. 2. z delovanjem odstranjevati: hudournik odnaša jezove; voda odnaša breg; veter odnaša listje z vrta
    // z delovanjem povzročati, da se kaj oddaljuje: vodni tok ga je odnašal od brega / brezoseb. opazili so, da odnaša čoln na odprto morje
  3. 3. dvigati zadnji del zlasti voza in ga postavljati stran od prejšnjega mesta: na ovinkih je bilo treba voz odnašati
  4. 4. nar. dolenjsko pomagati nositi: ponudil se je, da mu bo v hrib odnašal; odnašal ji je jerbas
    odnášati se zastar.  nanašati se: dogodki se odnašajo na ta kraj; povabilo se je odnašalo nanj
SSKJ
okrásje -a s (ȃ) okrasni predmeti: obesiti okrasje; izkopana posoda ni okrasje / redko nositi okrasje iz dragih kamnov nakit
// celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: kovano železno okrasje portalov; okrasje na baročnih oltarjih
● ekspr. le ruta je okrasje njene glave okras
♦ lit. pesniško okrasje
SSKJ
okrepčílo -a s (í) kar daje moč, krepkost: biti potreben okrepčila; dajati komu okrepčilo / gostilne so nudile popotnikom počitek in okrepčilo; ekspr. nositi košare z okrepčili z jedmi, prigrizki, pijačo
SSKJ
počastíti -ím dov., počástil (ī í) 
  1. 1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle
    // ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga
  2. 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo
    počaščèn -êna -o: bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali
SSKJ
pólvojáški -a -o [u̯v] prid. (ọ̑-á) knjiž. napol vojaški: polvojaška organizacija / nositi polvojaško čepico
SSKJ
poslúšek -ška m (ȗ) star. poslušanje: pripraviti se na potrpežljiv poslušek / zahajal je tja, a ne na posluške praznih marenj
● star. nositi komu posluške na ušesa pripovedovati, kar se izve s prisluškovanjem, poslušanjem
Število zadetkov: 220