Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
blọ̑k -a m
Celotno geslo Vezljivostni G
čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno
1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).
SSKJ²
napísati in napisáti -píšem dov., napíšite (í á í)
s svinčnikom, peresom, kredo narediti črke, številke, navadno na gladki površini: napisati veliki A / napisal je še datum in naslov; napisati enačbo na tablo; napisati ime z velikimi črkami; hitro, grdo, nečitljivo napisati; telefonsko številko si je napisal v notes; napisati s kredo, nalivnim peresom; lastnoročno napisati kaj / napisati na stroj natipkati
// tako izdelati besedilo: napisati članek; napisala mu je dolgo pismo; napisati poročilo, prošnjo, testament / napisati spis v francoščini / nič ni napisal, kdaj pride sporočil / napisati račun, recept
// narediti, ustvariti umetniško, znanstveno delo: napisati dramo; to pesem je napisal v mladosti; napisal je več razprav / napisati glasbo za film
● publ. napisati vlogo igralcu na kožo napisati dramski tekst tako, da ustreza igralskim sposobnostim, značaju določenega igralca
    napísan -a -o:
    članek, napisan v dveh jezikih; nerazločno napisane črke; poljudno napisana povest
    ●     vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; sam.: seznanjati se z napisanim o književnosti
Celotno geslo Etimološki
nọ̑ta -e ž
SSKJ²
nótes -a m, v prvem pomenu tudi nótez -a (ọ̑)
1. zvezek za zapiske, navadno manjši; beležnica, beležka: vzeti notes iz žepa; telefonsko številko si je zapisal v notes; učiteljev notes za ocene
2. majhen, lahek prenosni računalnik: procesor, programi za notes / notes z vgrajenimi baterijami, ventilatorjem
Pravopis
nótes -a m (ọ̑) beležnica, beležka
Celotno geslo Sinonimni
nótes -a m
GLEJ SINONIM: beležnica
Celotno geslo Etimološki
nọ̑tes -a m
Smučanje
océna smúčarskega skôka -e -- -- ž
SSKJ²
písati in pisáti píšem nedov., píšite (í á í)
1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati / pog. pisati peš pisati na roko
// tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pisno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept
// delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku
2. jezikosl., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš
3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju
4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše
● pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; pog. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev
    písati se in pisáti se
    imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek
    pišóč -a -e:
    zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje
    písan -a -o:
    pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek
    ●     vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih
Celotno geslo Vezljivostni G
písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.
2.
kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).
4.
kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.
6.
iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.
Celotno geslo Vezljivostni G
rísati ríšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.
2.
kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).
4.
iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.
Celotno geslo Frazemi
zapísan Frazemi s sestavino zapísan:
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], zapísan kót, zapísan smŕti
Število zadetkov: 13