Zadetki iskanja
Svetokriški
nov -a prid. nov: skoraj vſaku lejtu nouu im. ed. m furm v'deshelo pride ǀ novi im. ed. m dol. Gospud Fajmoshter ſe bo pofliſſal ǀ en novi im. ed. m dol. ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: Noua im. ed. ž Savesa ǀ kar je potreba k' ſidainu eniga noviga rod. ed. m, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga rod. ed. s ſverat ǀ Iest grem de bom kaj noviga rod. ed. s vidil ǀ je morebiti kaj noviga rod. ed. s, de en zhlovek je umerl ǀ Marij nej bilu nezh noviga rod. ed. s Angele vidit ǀ NA NOVIGA rod. ed. s LEITA DAN ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh je perpravil en novu tož. ed. m gvant ǀ una Gospa vidila en novu tož. ed. m furum guanta per eni, drugi ǀ vuzhi en nouu tož. ed. m vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ prezei je bil poklizal eno novo tož. ed. ž ſveſdo ǀ on je hotel eno nouo tož. ed. ž streho ſi pustiti s'sydat ǀ imajo tu perru, novu tož. ed. s, inu lepu oblazhilu perneſti ǀ sa nouu tož. ed. s lejtu en fazonetel ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu tož. ed. s lejtu poslati ǀ puſtj en lep Altar v'tej novi mest. ed. ž zerkvi ſturiti ǀ s' nouo or. ed. ž saveſo teh oblub ǀ Ali pak de s'novim or. ed. s veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ Kaj menite N: N: de ſo te nove im. mn. ž, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ bo na semlo prishal nove tož. mn. m Seraphine ſtuarit ǀ nashe nove gvante tož. mn. m ſmò oblekle ǀ bodo miſlili na noue tož. mn. m guante ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove tož. mn. ž/s urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili ǀ nimash nove tož. mn. ž/s kopita vmishlat
Svetokriški
blago -a s tržno blago, premoženje: eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu im. ed. poslu neshlu ǀ polovizo mojga blaga rod. ed. bodem volnu sa vaſs dal ǀ ima vezh dolgà, kakor blagà rod. ed. ǀ de ſi lih bi vam vſega blage rod. ed. nebily odnesli ǀ dobru blagu tož. ed. ſim naprudei perneſel ǀ ta bore ozha, kateri vſe blagu tož. ed. je bil zheſs Synu dal ǀ kateri nepoſtavio nyh vpaine v' blagú tož. ed., inu v' danarie ǀ v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi mest. ed. ſe sgubij ǀ kateri s'ſvojm blagam or. ed. paku, nikar Nebu ſi kupio ǀ s'mojm blagom or. ed. bi lebali, inu trunfali ǀ kadar pak bi vſmilen bil s'blagom or. ed. Nebu bi ſi kupil ǀ Bug njega hiſho s'blagam or. ed. napolni
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
potaran -a prid. zatiran: shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano, ter neperpuſti de bi potarana im. ed. ž bila skuſi to nouo vero (III, 256) ǀ ta katera je polsdignena zhes nebeſſa, je taku od ludy potarana im. mn. ž (V, 341)
Svetokriški
sezidati -am dov. 1. sezidati, zgraditi: Iacob k'snaminu te hualeſhnosti pusti en Altar ſisydat nedol. ǀ ſo bily eno Cerku, inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat nedol. ǀ Rimsku meſtu je bil lepshi puſtil ſisidat nedol. ǀ Bogu Jupitru en Tempel je bil ſturil ſiſidat nedol. ǀ sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat nedol. ǀ kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij dalezh ſiſijdat nedol. ǀ je bil ſturil en shpetau ſeſydat nedol. ǀ on je hotel eno nouo streho ſi pustiti s'sydat nedol., de bi blagu poslu neshlu ǀ Abraam k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda 3. ed. ǀ Prezej Eliſeuſu ſiſydajo 3. mn. eno kamberzo ǀ kar danas sisidaio 3. mn., jutre ſe podere ǀ ſiſydajte vel. 2. mn. tedaj njemu tu prebivalſzhe, kateru ſte njemu oblubili ǀ ta bogaboyezhi Appat Honoratus je bil ſiſidal del. ed. m en kloshter ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal del. ed. m ǀ ta muſt Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal del. ed. m ǀ tu ner vekshi meſtu tiga ſvejta je bil siſidal del. ed. m ǀ je ſeſydal del. ed. m en Turn ǀ on nej bil ſesydal del. ed. m ta Tempel Boshy ǀ Sophia je mene sisydala del. ed. ž ǀ kir ſo bili potle en Kloshter ſiſidali del. mn. m ǀ Nunski kloshter ſo bili ſi ſidali del. mn. m 2. ustvariti: Je vſel Bug enu rebru is Adama, ter je ſiſidal del. ed. m sheno
Svetokriški
zaveza -e ž zaveza: Se je ta velika Savesa im. ed., inu myr ſturil mei Krejlam Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam skuſi Sveto Reshno kry ǀ Taiſti Nebeski, lok, ali maurza, katera je bila ena ſavesa im. ed. v' mej Bugam, inu zhlovekam ǀ K'snaminu te savese rod. ed. eno rano ſi ſturita na roKi ǀ je vuzil v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe rod. ed. ſturiti ǀ Kadar dua eno saveso tož. ed., ali oblubo ſturita ǀ ony saveso tož. ed., inu myr ſo prelomili ǀ s'vamij eno ſaueſo tož. ed. ſturil ǀ s' nouo saveſo or. ed. teh oblub ǀ od vſyh pann, inu saveſs rod. mn. nas reshi ǀ katere saveſe tož. mn. taku mozhnu G. Bogu dopadeio ǀ ſe neuperaj super nje saveſſe tož. mn.
Število zadetkov: 6
Dostopnost