Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nôvonastàl in nôvo nastàl -ála -o [novonastau̯] prid. (ō-ȁ ō-á)
knjiž. nedavno nastal, nov: novonastali položaj; novonastala država
SSKJ²
nôvoustanovljèn in nôvo ustanovljèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é)
knjiž. nedavno ustanovljen, nov: novoustanovljena gimnazija; novoustanovljeno društvo
SSKJ²
nôvozapádel in nôvo zapádel -dla -o [novozapadəu̯] prid. (ō-ā ō-á)
knjiž. nedavno zapadel, nov: novozapadli sneg je zabrisal vse sledove
SSKJ²
nôvozgrajèn in nôvo zgrajèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é)
knjiž. nedavno zgrajen, nov: stanovati v novozgrajenem hotelu; novozgrajena šola, tovarna
SSKJ²
poddélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
obrt. narediti nov spodnji del obuvala: poddelati škornje
SSKJ²
pôlnòv -nôva -o stil. -ó [pou̯nov-] prid. (ȏ-ȍ ȏ-ó)
knjiž. skoraj nov: polnov klobuk
SSKJ²
prepečátiti -im dov. (á ȃ)
dati na kaj nov, drug pečat: prepečatiti potni list
SSKJ²
prežigósati -am dov. (ọ̑)
dati na kaj nov, drug žig: prežigosati bankovce / prežigosati vozovnice z novo ceno
SSKJ²
proselít in prozelít -a m (ȋ)
knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri
SSKJ²
recénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. knjiž. (sorazmerno) nov: z arheološkega stališča recentni grobovi; recentna poškodba / znanje o morskih globinah je razmeroma recentno
2. biol. sedanji, zdaj živeč: recentno rastlinstvo, živalstvo
SSKJ²
spočénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. večkrat prihajati v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočenjati in splavljati / spočenjati otroke, potomstvo
2. knjiž. povzročati nastanek česa: tako ravnanje spočenja sovraštvo
    spočénjati se 
    1. nastajati, začenjati obstajati: čutila je, da se v njej spočenja novo življenje
    2. knjiž. nastajati, pojavljati se: zunaj so se spočenjali čudni glasovi / v glavi so se mu spočenjale nenavadne misli
SSKJ²
spočéti -čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ́ ȅ)
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem
// povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo
2. knjiž. povzročiti nastanek česa: sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost
    spočéti se 
    1. začeti biti, obstajati: v njej se je spočelo novo življenje
    2. knjiž. nastati, pojaviti se: na ulici so se spočeli čudni glasovi / med njima se je spočela ljubezen; v pesnikovi duši se je spočela nova pesem
    spočét -a -o:
    nekatera zdravila kvarno učinkujejo na spočeti plod; v žalosti spočete misli
    ♦     rel. brez madeža, od svetega Duha spočet
SSKJ²
verížen -žna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na veriga 1: verižni člen / verižni pasji ovratnik; verižna zapestnica
2. pri katerem vsak dogodek, pojav povzroči nov dogodek, pojav iste vrste: verižna eksplozija; verižno trčenje; verižno zvišanje cen / verižna tatvina
● verižna trgovina trgovina, pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži
♦ agr. verižni izkopalnik izkopalnik z brezkončno verigo; ekon. verižni indeks časovni indeks, pri katerem je izhodišče podatek iz prejšnjega obdobja; fiz. verižna jedrska reakcija jedrska reakcija, ki se po začetku sama vzdržuje; gozd., les. verižna motorna žaga žaga v obliki brezkončne verige, katere členi so oblikovani kot žagini zobje; grad. verižna hiša vsaka od tipsko podobnih, različno visokih hiš, ki se držijo druga druge; kem. verižna reakcija zaporedje reakcij, pri katerih vmesni produkti reagirajo z izhodno snovjo; verižna molekula verigasta molekula; lit. verižna rima rima, pri kateri se prvi in tretji verz trivrstične kitice rimata s srednjim verzom predhodne enake kitice; mat. verižni račun niz računov, pri katerem se upoštevajo različne mere in valute; obrt. verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo; strojn. verižni zobnik zobnik z zobmi, prilagojenimi za členasto gonilno verigo; verižno kolo kolo, na katero se namesti (gonilna) veriga; teh. verižni boben boben za navijanje verige; verižno gonilo gonilo iz verižnih koles in brezkončne verige; zgod. verižna srajca srajci podobno vojaško oblačilo iz železnih krožcev ali žice
SSKJ²
zanosíti -nósim dov. (ī ọ́)
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: žena je zanosila / zanositi otroka; niso vedeli, s kom je zanosila
2. star. ponositi: zanositi obleko
    zanóšen -a -o:
    zanošen otrok; oguljen in zanošen suknjič
SSKJ²
zarodíti -ím dov., zaródil (ī í)
1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / trta je letos slabo zarodila obrodila
2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor
    zarodíti se knjiž.
    nastati, pojaviti se: v društvu sta se zarodili dve stranki / zarodilo se je lepo, sveže jutro
    zarojèn -êna -o:
    med ljudmi zarojeno sovraštvo
Število zadetkov: 315