Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ)
1. trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah
2. hlače, oblačilo iz take tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins, ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami znamenitih oblikovalcev E ← agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian 'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'
SSKJ
emajlírnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za emajliranje: tovarna je dobila novo emajlirnico
SSKJ
etápa -e ž (ȃ) 
  1. 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma
    // knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba
    // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge
  2. 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap
  3. 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi
    ♦     voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto
SSKJ
evangélij -a m (ẹ́) 
  1. 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza
    // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji
    // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju
  2. 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela
  3. 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij
    ●     knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
SSKJ
fárma -e ž (ȃ) 
  1. 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo
  2. 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi
SSKJ
fasáda -e ž (ȃ) zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje: obnoviti, urediti fasado; baročna fasada; sprednja fasada; prvotna fasada cerkve / na novo ometati fasado; pren. to je le fasada, ki naj prikrije pravo podobo
● knjiž. za to fasado se skriva slikarjeva nemoč za videzom, krinko
SSKJ
fasadíranje -a s (ȋ) glagolnik od fasadirati: v načrtu je novo fasadiranje stavb
SNB
formatírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. rač. spreminjati datotečni sistem, pri čemer se zbrišejo vse obstoječe datoteke: Včasih je treba disk formatirati in programe nanj posneti na novo
2. premišljeno, načrtno ustvarjati, oblikovati podobo, vtis o kom: Tokratno predvolilno kampanjo bosta formatirali predvsem rasno in žensko vprašanje E (↑)formát
SSKJ
fórmula -e ž (ọ̑) 
  1. 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule
    ♦     bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta
    // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula
    // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli
    // kemijska formula
  2. 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze
  3. 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti
SSKJ
formulírati -am dov. in nedov. (ȋ) z besedami izraziti kaj: formulirajte svoje predloge; podrobno in jasno formulirati misel, svoje stališče / besedilo je treba na novo formulirati; nekatera mesta v odločbi bo treba drugače formulirati
// izoblikovati, določiti: formulirati organizacijska in politična načela; formulirati osnove nacionalnega programa
    formulíran -a -o: sklep ni točno formuliran; politična linija je formulirana v resoluciji
SSKJ
fotográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem
// fotografski arhiv
    fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral
SNB
franšízaSSKJ -e ž (ȋ)
1. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Podjetnik lahko začne samostojno poslovanje v različnih oblikah: z novim proizvodom, v partnerski obliki, z nakupom franšize ali delujočega podjetja
2. ekon. podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: Večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: Franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev, brez plač igralcev, običajni letni proračun profesionalne ekipe pa znaša še dodatnih osemdeset, tudi sto milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: Najuspešnejša filmska franšiza vseh časov odslej sliši na ime Harry Potter, saj je s petim filmom Feniksov red že presegel Jamesa Bonda E ← agl. franchise ← stfrc. franchise 'svoboščina, privilegij' iz franc 'svoboden'
SSKJ
frónta -e ž (ọ̑) 
  1. 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti
    // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti
  2. 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
  3. 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov
  4. 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače
  5. 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak
    ●     boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod
    ♦     gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
SSKJ
fundamènt -ênta m (ȅ é) nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji; temelj: napraviti močen fundament / kopati fundament za novo zgradbo; pren. elektrifikacija je fundament industrijskega razvoja dežele
● pog., ekspr. uničiti kaj do fundamenta popolnoma, čisto
SNB
furby -ja cit. [fə̀rbi] m, živ. (ə̏)
robotizirana igrača v obliki plišaste živali, ki se zna pogovarjati in igrati: Po izredno priljubljenih tamagočijih in furbyjih je zabavna industrija otrokom in staršem pred nekaj meseci predstavila novo interaktivno igračo E po imenu izdelka agl. Furby® (od 1998) ameriškega proizvajalca Hasbro iz fur 'krzno'
SSKJ
gêrbera -e ž (é) vrtn. rastlina z dolgimi peclji in raznobarvnimi, ivanjščicam podobnimi cveti, ki raste v južni Afriki in Aziji: šopek rdečih in rumenih gerber; cvetličarna je dobila novo pošiljko gerber
SNB
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga
2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
SSKJ
gipsárna -e ž (ȃ) pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno
SSKJ
gmôten1 -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na materialno osnovo za življenje, na življenjsko raven: izboljšati gmotni položaj v deželi; upoštevati je treba tudi gmotne razmere učenca; ugodno gmotno stanje / išče le gmotne koristi; življenje brez gmotnih skrbi / gmotna škoda na materialu, materialna
// nanašajoč se na denarna sredstva: za novo šolo bo potrebna izdatna gmotna pomoč občine; bila je v hudi gmotni stiski / za gradnjo so porabili mnogo gmotnih sredstev
    gmôtno prisl.: gmotno si je precej opomogel; gmotno podpirati koga; gmotno preskrbljen
SSKJ
gnéča -e ž (ẹ́) množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru: pred novo trgovino je bila velika gneča; prerinil se je skozi gnečo; hrupna, pisana gneča otrok; pred vhodom je čakala gneča radovednežev / stali smo v hudi gneči; pren., pesn. gneča pšeničnega klasja
Število zadetkov: 716