Zadetki iskanja
1. nov, nedavno nastal, narejen: Varas je nôvi AIN 1876, 12; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; niszter nevé drugo pomôcs, kak dácso gorizdignoti i nôvi dug naréditi AI 1875, kaz. br. 2; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Niti ne vlejvajo nouvo vino vu ſztáro poſzoudo KŠ 1771, 29; Katanszko soulo v-nouvommeszti je vouscsila KOJ 1848, 11; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; za steri dú'znoſzti volo ſzebé ti nouvi hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; Novi mertüki leh'zési bodo v racsuni AI 1875, kaz. br. 6; Pri ſterih eto nájdes ali ſzo nouve [pesmi], ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; ſze ti nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, 11; nôve peszmene knige BRM 1823, I; Nôve knige cstenyá KAJ 1870, 3; Pri zdávanyi nôvi Hi'znikov BRM 1823, VIII; dobre knige .. Goszpon, ki szo szi vszáko leto nikelko nouvih priszkrbeli KOJ 1845, 5; Od nôvi mertükov AI 1875, kaz. br. 6; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1845, 6; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6
2. ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega: Ino vſzáki dén nouvi cslovik naprei priti TF 1715, 33; ete pehár je Nouvi Zákon vu mojoj krvi KŠ 1754, 202; geto je Nouvi Zákon na Siriánſzki jezik obrnyeni KŠ 1771, A5a; Nouvi Gráduvál BKM 1789, 1; Nôvi klafter sze od nyih za méter imenüvo AI 1875, kaz. br. 6; Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti BKM 1789, 3; kama ſzliſsio c) Nouvo porodjeinye SM 1747, 36; naj bodete nouvo tiſztou KŠ 1771, 498; dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6; eto je pehár nouvoga Testamentoma KŠ 1754, 39; ze ſzame miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; i vſzi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Mámo tak Sztároga, kak nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; Sztároga, i Nouvoga Testamentoma szvéte histórie KM 1796, (1); Poleg právde vszákoga novoga szpráviscsa AI 1875, kaz. br. 1; Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; i dujh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Truber Nouvi Zákon vo dáo KŠ 1771, A6a; zdaj vete nouvi réd poſztávlene nahájajo BKM 1789, 1; pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5; dám vam ſzrczé nouvo KŠ 1754, 96; tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak i vu Nouvom Zákoni je Kriſztus li dvej naſztavo KŠ 1754, 185; vu Nouvom Zákoni czejlo obdr'zao KŠ 1771, A2b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; ni ti nouvi vezdásnyi ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A3b; ka ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dao KŠ 1754, 5b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771
3. v zvezah: nouvi svetek celodnevno češčenje: Tiszti dén szo nasi Szlovenje szvetíli ino nyemi pravili “Nouvi szvétek” KOJ 1914, 151;
novo leto novo leto: Nôvoga leta peszmi KAJ 1848, V; Na nôvo leto BRM 1823, V; Po novom leti szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
nóuvi -a -o sam. novi: prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ovo vſza ſzo nouva vcsinyena KŠ 1771, 537; ſteri vö mecse zkincsa ſzvojega nouva ino ſztára KŠ 1771, 46
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
1. obračati, delati, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je nüczati i na ſzvoj haſzek obracsati návcso KŠ 1771, A4a; ſegou naprej prináſa, da jo na dobro obrácsa KŠ 1771, 433; Den na noucs obrácsa BKM 1789, 262; Kakda pa na dobro obrácsamo KŠ 1754, 58; Gda Bo'so Rejcs na krivo obrácsamo KMK 1780, 39; li naj ſzloboſcsino na priliko tejla ne obrácsate KŠ 1771, 567; Eta ſzam pa na ſzébe po priliki obracsao KŠ 1771, 496; vſze na bogsi ſztrán vzemimo ino obrácsajmo KŠ 1754, 54; Ono, ka ſze právi, naj ſzé vzeme, i na drüge naj ne obrácsa KMK 1780, 54
2. spreobračati: etoga ſzmo najsli, ka je obracsao lüſztvo KŠ 1771, 249; Nyegova dovicza je dale obrácsala Lutheráne KOJ 1914, 153; ki ſzo lüſztvo na právo vöro obracsali KM 1796, 131
3. prevajati: zakojbi ne ſzmeli na drügi jezik eden tákſi Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a
obràčati se obráčam se
1. obračati se, prehajati v novo stanje: Eti ſze jaſz na tom ſzvejti, V vnougom meſzti obrácſam BKM 1789, 169; Szmrti moka nasi grejhov plácsa Stera ſze pouleg tejla obrácsa SŠ 1796, 19; Med ſterimi ſzmo ſze i mi vſzi obracsali nigda vu 'zeláj tejla SŠ 1796, 576; Tak te bodo obracsali tam Da ſze nebos obrnouti znao BKM 1789, 439
2. vesti se: naj znás, kak ſze más vu hi'zi Bo'zoj obracsati KŠ 1771, 638
3. izraža, da osebek prihaja s kom v stik z določenim namenom: Dáj da ſze li ktebi vſzigdár jasz obrácsam BKM 1789, 407; Dáj da ſze li ktebi vſzigdár jasz obrácsam SŠ 1796, 58; Pred ſterim ſze jasz obrácsam Bougi BKM 1789, 429; ovo obrácsamo ſze kpoganom KŠ 1771, 384; kakda ſze obrácsate pá na te nemocsne i ſziromaske piſzke KŠ 1771, 564; ka nej trbej zburkávati one, ki ſze zpoganov obrácsajo k-Bougi KŠ 1771, 389
1. obrniti, spremeniti usmerjenost česa v nasprotno smer: Gdate táblo obrnéjo, teda sze KAJ 1870, 9; pren. Goszpodin Bogh oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; I tak od iſztine vüha obrnéjo KŠ 1771, 651; tvoiega ſzvétoga licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi, obrni nyemi i to drügo KŠ 1771, 116; Tve licze na me obrni BKM 1789, 380
2. narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: on mori neſzrecso obernoti na dobro SM 1747, 70; kibi dela na ſzvoj haſzek obrnouti nemogau KŠ 1771, A5b; Oh bár da bi je mogao na náj lepſi Paradi'som obrnouti KM 1783, 157; On vſzigdár lejho more Neſzrecso obernouti BKM 1789, 240; zvün ſzébe na koj drügo mores obrnouti KM 1790, 20; da i obrnés nyih od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; da, na tvoj haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; Ti Goſzpodne? lejhko vſza eta na dobro obrnés KM 1790, 40; Nebeſzki Otsa I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; I vnouge z-ſzinouv Izraelſzki obrné knyihovomi Goſzpodni Bougi KŠ 1771, 162; On vſzo 'zaloſzt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá na Nedelo ne obrné KM 1796, 4; Vöra, ſz-ſterov Kriſztuſa na nas haſzek obrnémo KŠ 1754, 79; Ti ſzi na dobro obrno tvoje pejneze KM 1790, 28; i na tou je obrno vſzo szvojo mogoucso ſzkrblivoſzt KM 1790, 42; i tvoio ocsino dobro voljo na mé oberni SM 1747, 59; i obrni nyej na vrásztvo eto mojo teskoucso KŠ 1754, 241; nyim na radoſzt ino haſzek obrni KŠ 1754, 218
3. spremeniti lastnost, bistvo: krüh, ino Vino na Kriſztuſſa Jeuſſa Tejlo, I Krv morejo obrnouti KMK 1780, 85; i máta obláſzt nad vodami, da je obrnéta na krv KŠ 1771, 785; gde je vodou, náj bougse vino obrno KM 1796, 96
4. prevesti: Po eti ide Dalmatin Jüri i czejlo Biblio obrné na Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b; ki ſzo na ſzvoj materno rejcs ſz. piſzmo obrnoli KŠ 1771, A6a
obrnóuti se tudi obernóuti se -ém se
1. obrniti se, spremeniti smer, položaj: obrné ſze med lüſztvom i ercsé KŠ 1771, 116; Ki te proſzi, ne obrni ſe od nyega KŠ 1771, 17; obrniſze imeni vu mojoj dvojnoſzti KŠ 1754, 236; I obrno ſzam ſze, da bi vido te gláſz KŠ 1771, 768; I eta erkoucsa obrnoula ſze je KŠ 1771, 332; Naj ſze nazáj obrnéjo, i oszramotijo, ki scséjo meni hüdo KM 1783, 98
2. spremeniti lastnost, bistvo: Ne obrnéſze krüh i vino na Kriſztuſevo tejlo i krv KŠ 1754, 204; ſzo ſze vodé na krv obrnole KM 1796, 34
3. izraža prehod v novo stanje: ali 'zaloſzt vaſa ſze obrné na radoſzt KŠ 1771, 320; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; csi ſze ne obrnéte i bodete, liki decza KŠ 1771, 58; obernisze Goſzpodne, ino obráni moio Dusso ABC 1725, A8a; ſzmej vas ſze naj na placs obrné KŠ 1771, 751; naj ſze od eti márnoſzt obrnéte k'zivomi Bougi KŠ 1771, 386; nego nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; ár ſze je dén nagno, ino ſze je na Vecſér oberno SM 1747, 47; i obrnte ſze na vo zbriſzanye grejhov vaſi KŠ 1771, 349; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; glász bio csüti, ka sze Deák Ferenca beté'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; i obrnoli ſzo ſze ſzrczom ſzvojim vu Egyptom KŠ 1771, 362; obrnoli ſzo ſze na márnogúcsanye KŠ 1771, 634; K-Bougi, od koga ſzmo ſze po grejhi vkraj obrnoli KMK 1780, 67
4. prevesti se: ako biſze katechismus nemſski na naſſ ſzlovenſzki jezik oberno TF 1715, 9
obernóuči -a -e ki se obrne: po ſteroj ſze vſzákomi Bogá bojecsemi ino knyemi po právoi vöri obernoucſemi csloveki greihi odpüſztio TF 1715, 34
obr̀novši -a -e ko se je obrnil: v litero na pred nyouv bodoucsi vküpglasznik obrnovsi KOJ 1833, 51; I obrnovſi ſze kvucsenikom zouſzeb KŠ 1771, 203
obr̀njeni tudi obèrnjeni -a -o
1. obrnjen, usmerjen v nasprotno smer: ár je ta drüga prôti sztêni obrnyena KAJ 1870, 9; doli obernjenov glavov AI 1878, 7; i vſzej ocsi ſzo vu ſzpráviſcsi na nyega bilé obrnyene KŠ 1771, 176; Oči so nyim na vučitela obernjene BJ 1886, 3; Z pêt obrnyeni, i ospotani naj bodo TA 1848, 55
2. usmerjen, kot kaže samostalnik: Tá na blá'zenſztvo obrnyena ſzkrb Bo'za KŠ 1771, A5a; zemla na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5
3. spremenjen glede na lastnost, bistvo: Krüh na ſz. Tejlo obrnyeni KM 1783, 57; Gda bi pa koſtao ſztarisína to na vino obrnyeno vodou KM 1783, 269
4. spreobrnjen: Potom, kak je na krſztsánſzko vöro obrnyeni, je KŠ 1771, 654; kvöri obrnyenoga KŠ 1771, 357; opomina na krſztsánſztvo obrnenye KŠ 1771, 669
5. preveden: na szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, (1); ali ſzo nouve, ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; i niſtere znouvics obrnyene, czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi zNemskoga obrnyeni pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 5
I. z rod.
1. iz, za izražanje izhodišča, izvora: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Vö zaprejnyem ſzkráleſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 65; dönok ſze ſztoga lejhko razmi KŠ 1771, 337; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Da je pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; ár je gvant ali ſz-predivna, ali z-vune KM 1790, 48; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk, ali naszkorom eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
2. za izražanje nagiba, vzroka: kai ſzi ti mené ſztvoie dobrote, ino obar(u)val ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje miloſcſe obaruval SM 1747, 47; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; mene ſzi pa ſz-tvoje dobroute na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Kaj ſze je nej tou nad tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; Szkój nasztáne gucs AIN 1876, 5; I dnes smo hráno i pilo stvoje dobrôte zobstom dôbili BJ 1886, 8
3. s, za izražanje usmerjenosti stran: naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; kral i sz-králesztva dolipovedavsi, odiso AI 1875, kaz. br. 3; i vnogih mesztaj sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8
II. z or.
1. za izražanje medsebojnega odnosa: neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; Jesus ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; o'zivo náſz je z-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; ah! ka je nám ſztebom Jesus Názarenſzki KŠ 1771, 104; Peter ſzKriſztuſom po mourji hodi KŠ 1771, 47; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9
2. za izražanje sredstva, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715, 4; ſztrüdnimi petami potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Micse zocsmi i ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; ſzpetimi lejbi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; liſzicz .. i ſzpárom je nyé vküp zvézao KM 1796, 49; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5
3. za izražanje načina poteka dejanja: kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcha ſzveiti, ſztim vecs TF 1715, 3; Gdo ſivé doſztoino ſztov vetſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; ino ſzi náz ſztvoiov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; nikoga, ki bi ſze ſztejm iménom zváo KŠ 1771, 165; Kaiſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Sz pobosnim sztroskom nikih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; ſzo nej znali ni ſzpopejvanyem Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 5; ſz-kelikim je bougsi, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Sterogaje Kriſztus ſztrplejnyem Szpravo SŠ 1796, 6; Ti me Sz-Tvojim Dühom zbüdjávaj BRM 1823, 7; sze orszácsko szpraviscse od krála sz-precstênyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; Ta nücliva stvár je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevarna AI 1878, 8
4. za izražanje prehoda v novo stanje: Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; Têlo ſz-práhom poſztáne BRM 1823, 77; Ár csi vsze sz-práhom posztáne KAJ 1848, 219
1. vziti: Gda bi pa ſzuncze gori prislo KŠ 1771, 42; [Szuncze] Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; Gda szuncze goriprislo AIP 1876, br. 2, 7
2. priti: álmoſztva tvoja ſzo gori prisla na ſzpominanye pred Bogá KŠ 1771, 371
3. uvesti: dokecs nôvo računanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6
gòri pridóuči ~ -a ~ -e ki je prišel na površino: vrzi vodiczo vmourje, i gori pridoucso to prvo ribo vö potégni KŠ 1771, 57
1. mlad: gda ſzi mládi bio, ſzám ſzi ſze opasüvao KŠ 1771, 335; mládi ſzam escſe BKM 1789, 408; Za skolnika je eden mladi, zvoleni KOJ 1845, 4; eden mládi 16 let sztar szin AI 1875, kaz. br. 3; le'zála, kak ta mláda deca AI 1875, kaz. br. 7; z-dúgocsov pa mláde pameti KOJ 1833, IIII; stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; Ár gda bi mládo králeszko csér Ildiko szi pridjáo KOJ 1848, 5; i cſiſzto je mládo vrbje KM 1790, 76; I dáli bi áldov .. ali dvá mláda golouba KŠ 1771, 169; ali ga ti mládi orlj pojejjo KŠ 1754, 32; Drejvje tráva, i czvejtje, Mládi ſzo vradoſzti BKM 1789, 93; poſzlüsávczov ti mládi KŠ 1771, 659; vnogo mládi bojnickov hercegovinancom na pomôcs odévsi AI 1875, kaz. br. 3; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4; Nasledüje závce, mláde srne AI 1878, 9; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7
2. v zvezi mlado leto novo leto: Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mladom leti Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 55; steri sze z-szvétkom nôvoga (mladoga) leta zacsne KAJ 1870, 160; nam sztôpi v-hi'zo mládo leto KAJ 1870, 60
mlájši -a -e mlajši: Mlájſi ſzin pa Ádama je bio paſztér KM 1796, 8
nájmlájši -a -e najmlajši: nego te naj vékſi med vami naj bode, liki te naj mlájſi KŠ 1771, 246; Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi, sészt najmlájsi poszlavcov zapernike gorizazové AI 1875, kaz. br. 1
mládi -a -o sam. mladi, mladič: Mládi ABC 1725, A3b; Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; Vis, vu gnezdi mi mláde pocsivajo KAJ 1870, 15; Stirim mládam szi jo noszim KAJ 1870, 58; csaplo ka szvoje mláde z-ednoga türna neszé KOJ 1848, 4; Z-kêm krmijo szvoje mláde KAJ 1870, 14; V ednom leti osemkrát má mláde AI 1878, 24; stvári, štere svoje mláde docecávajo AI 1878, 5; Ka bode se pa sirótami mládimi godilo BJ 1886, 18
mlájši -a -e sam.
1. mlajši: I ercsé te mlájſi ſzvojemi ocsi KŠ 1771, 222; No mlájsi, zaberte vi ednoga AIP 1876, br. 1, 7; nego ga opominaj, kak ocso, mlájse pa, liki brate KŠ 1771, 640
2. otrok: gda mlájse po szvétesnyem goroblecseno prvle, kak v Cérkev odide k-szpovedi KOJ 1845, 19; Mlájsi brezi potrejbnoga povcsenyá vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Pa mlájsi domá okoli goszodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7; szo sze i mlájsi na passi vajali KAJ 1848, 49; bi teliko senszkih mlájsov odposzlali vu kákso vogrszko vész KOJ 1833, XVI
1. nagibati: nyihov hrbet nyim vſzeſzkouſz nagibli KŠ 1771, 472
2. nagovarjati, prigovarjati: csi bi nász naſſa grejsna natúra na hüdo nagibala KM 1783, 17; Goſzpá ga je nájmre na hüdo nagibala KM 1796, 26; Ka Te je nagibalo Na to velko miloſzt BRM 1823, 13; szo kmete na novo lutheranszko krivovero nagibali KOJ 1914, 115
nagíbati se -lem se nagibati se, bližati se koncu: kaibiſze mi na ſzerd ne nagibali TF 1715, 15; Dén ſze je pa zácso nagibati KŠ 1771, 197; nagible sze AIN 1876, 61
nagibajóuči -a -e
1. vznemirjajoč: prisli ſzo i tam nagibajoucsi lüſztvo KŠ 1771, 395
2. nagibajoč, vodeč: Odvrni na grejh nagibajoucse ſzküsávanye KŠ 1754, 224; z-toga nagibajoucsega zroka szo i nouvo Piszmo narédili KOJ 1848, 116
nagíbljeni -a -o nagnjen: nagibljene k bežanji AI 1878, 8
1. slediti komu, čemu: Za Gejzom vu Vojvodsztvi je naszledüvao nyegov szin Stevan KOJ 1848, 11; Szvéti-dén naszledüje nôvo-leto AIP 1876, br. 1, 6; csi tô eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; tákse kaſtige naſzledüjo KMK 1780, 29; Znamejnya bodo eta naſzledüvala KŠ 1771, 156; naſzledüvalo ga je vno'zina lüſztva KŠ 1771, 24
2. ravnati se po kom, posnemati koga: Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Dühá naszledüvati SM 1747, 22; kakda je potrejbno náſz naſzledüvati KŠ 1771, 629; jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; Da bi vsza eta i etaksa steli naszledüvati KOJ 1833, XVII; ki nyega zná z-'zitkom naszledüvati KAJ 1848, 10; Tebé naſzledüjem BKM 1789, 70; Zapoved Tvojo naſzledüjem BRM 1823, 8; Zakaj naſzledüjes telovno náſzlobnoſzt SŠ 1796, 9; i mené naſzledüje SM 1747, 29; ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; i nikse pobougsanye je ne naſzledüje KŠ 1771, 443; Blá'zen, ki z-delom naszledüje KAJ 1848, 4; po toj poti, stero zdaj naszledüva, országa ne zvrácsi AI 1875, br. 2, 1; [tiger] te človeka posebno nasledüje AI 1878, 11; to pa dobro naſzledüjemo KŠ 1754, 13; ſzmo vſza oſztavili i naſzledüjemo tebé KŠ 1771, 63; rejcs proroczko, jo naſzledüjete KŠ 1754, 157; Naſzledüjo molitvi ino peszmi KŠ 1754, 223; ka jo drügim na peldo naſzledüjo KŠ 1771, 614; A naſzledüjo ſzveczko ſzlepoto SŠ 1796, 37; nego obcsinszke regule naszledüjo KOJ 1833, 7; Odürjávam one, ki nasledüjo tadanke mérnoszti TA 1848, 23; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i veli nyemi, naſzledüj me KŠ 1771, 28; na naſzledüimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; I veli nyima, naſzledüjta me KŠ 1771, 12; niti je ne naſzledüjte KŠ 1771, 229; Naſzledüjte eto lejpo návado BKM 1789, 6; kai jaſz nyé nebodem naſzledüval SM 1747, 49; nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau SM 1747, 75; naſzledüvao te bodem KŠ 1771, 26; I vnougi bodo naſzledüvali nyihove pogibelnoſzti KŠ 1771, 719; ka ga naszledüvali bodejo KOJ 1848, 7; da bi ga vu vſzem verno naſzledüvao KŠ 1771, 631; té naj ſzám i naſzledüje mené KŠ 1771, 55; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; Ráta je, naj ga naſzledüjo KŠ 1771, 596; nego ſzem bole naſzledüval SM 1747, 48; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogrſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; Naſzledüvao je pa Jezuſa KŠ 1771, 235; csi je vſze dobro delo naſzledüvala KŠ 1771, 640; naſzledüvala ſzta nyega KŠ 1771, 12; naſzledüvali ſzo ga vucseniczke KŠ 1771, 26; Tou ſzo naſzledüvale po vö razglaſenom Evangyeliomi KŠ 1771, A5a
nasledüvajóuči -a -e
1. ki sledi v prostoru: ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; Peter naſzledüvajoucsi nyega KŠ 1771, 332; Ta naſzledüvajoucsa Pavla KŠ 1771, 392; Ár ſzo pili zte dühovne nyé naſledüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; i obrné ſze knaſzledüvajoucsemi nyega lüſztvi KŠ 1771, 187; i naſzledüvajoucsi ſzo kricsali KŠ 1771, 137; i erkao je tim naſzledüvajoucsim KŠ 1771, 25
2. naslednji, ki sledi v času: djánye ſze zové eto naſzledüvajoucse piſzmo záto KŠ 1771, 337; Naszledüvajoucse leto szám Czaszar pride KOJ 1845, 67; szamo te szlejdnyi szlisi k-tomi naszledüvajoucsemi KOJ 1833, 7; nego ka je viſſe od potrejbcsine, naſzledüvajoucsim tálom ono lejhko taóſztáne KM 1790, 66; Oni petéri glávni táli ſzo naſzledüvajoucsi KMK 1780, A2 (3); napiszkov, kakti eti naszledüvajôcsi KOJ 1848, IV; naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke KOJ 1845, 8; Eta naszledüvajôcsa AIN 1876, 8; Májo stirideszét naszledüvajoucsih liter KOJ 1833, 2; Veliki czil té je i vu eti naszledüvajôcsi peszem szprávlanyi KAJ 1848; Znaſzledüvajoucſimi Molitvami KŠ 1754, 9a; i to rejcs potrdjávavſi znaſzledüvajoucsimi csüdami KŠ 1771, 156
nasledǜvavši -a -e sledeč: nájmre: 'so ednoga 'se drügaga koréna naszledüvavsi preminlivo KOJ 1833, 83
1. pesem: Ének; peszem, popévka KOJ 1833, 155; Hválo zdvanya peſzen SM 1747, 86; Peſzen od Duhá Szvétoga KM 1783, 52; Devicze Márie peſzen BKM 1789, 16; Sztarczov peſzem BRM 1823, X; Peszem KAJ 1848, VI; Hválna peszem TA 1848, 7; Paveo i Szilás molécsa ſzpejvala ſzta peſzen Bougi KŠ 1771, 393; I vnebéſzaj ovo lejpo peſzen angyelszko BKM 1789, 8; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Hválimo ga vu peszmi BKM 1789, 13; Z-peszmov hválim jasz moj 'zitek KAJ 1870, 99; niſtere molitve, o peſzmi, ali molitve preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; Zdaj vete peszmi nahájajo BKM 1789, 1; Mrtvecsne peszmi SŠ 1796, 1; Adventszke peszmi BRM 1823, I; Czerkevne peszmi KAJ 1848, I; Pouleg molitev ino pejszen KŠ 1754, 2a; Ali gda ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Veliki czil té je i vueti naszledüvajôcsi pêszem szprávlanyi KAJ 1848, IV; Návcso sze je du'sevecs cérkvenih peszem KOJ 1845, 4; Szpejva nezgovorne peſzmi KŠ 1754, 273; dreſzélne peſzmi ſzmo vám ſzpejvali KŠ 1771, 36; csi poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; priporácsam velicsánszke mésne peszmi KOJ 1845, 5; i náj bole vuſztári peſzmaj ſzam recsi nej vküp gliho BKM 1789, 4b; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, to vſze ſze i v-eti nahája BRM 1823, II; zniſterimi molitvami i peſzmami KŠ 1754, 3b; i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi Goſzpodni BKM 1789, 584; Hváli Sion Rejſitela ſz-peſzmami i molitvami KM 1783, 61; Tam te bom Hválo ſz-ſzlatkimi peſzmi BKM 1789, 252; Té vſze ſze nahájajo med timi Peſzmami BRM 1823, II
2. petje, žvrgolenje: Najráj poszlüsam peszem szlavicska KAJ 1848, 10
1. pri, za izražanje bližine osebi ali kraju, kjer se kaj dogaja: tam ſzidi pri Bogi ocſi TF 1715, 22; nai ono pri náz ſzvéto boude TF 1715, 27; Ár ti szi pri meni ABC 1725, A8b; tam szedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; Ona je bila od potsétka pri Bogi SM 1747, 11; mér mámo pri Bougi KŠ 1754, 136; pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; I tou rejcs ſzo zdr'zali pri ſzebi KŠ 1771, 129; i vmiloſcsi pri Bougi KŠ 1771, 172; ár je brezi vöre nemogoucse prijétnomi biti pri Bougi KMK 1780, 5; Pri Stampari Sieſz Jó'zef Jánoſi KMS 1780, A; Pomocsnik je pri vász BKM 1789, 9; Pri tebi oſztánemo SŠ 1796, 5; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; Pomocsnik je pri váſz BRM 1823, 5; Pri nacsétki versusa KOJ 1833, 10; Nájde sze v-Körmendini pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1; Ár pri tebi poszvêt nahájamo KAJ 1848, 9; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; Pri pênezih je rávno tak bilo AIN 1876, 6; Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya BJ 1886, 7
2. za izražanje časa, ko se kaj dogaja: Ka ga je, gda je 'ze pri vrejmeni bio, ſzpiſzao KŠ 1771, 159; Mino je pri czájti SŠ 1796, 110; Pri zacsétki bo'ze slü'zbe BRM 1823, 1; Pannonszke dobroute szo pri etoj priliki ovohali KOJ 1848, 7; Na vécsar, pri hládi veszélo idejo domô KAJ 1870, 133; pri prvoj priliki edno szrno sztrélo AI 1875, kaz. br. 7; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; Pri dnévi se zadržáva v zemlinaj lüknjaj AI 1878, 10; Pri dolleganyi etak molimo BJ 1886, 7
3. za izražanje dejavnosti, udeležbe pri čem: zſterimi ſzo Bogá dicſili pri obcsinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; zroke, ſtere je meo Goſzpodin Boug pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Imén i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV; steri bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Rim pri miri püsztécs, nazáj setüje KOJ 1848, 5; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; šteri so roditelom i deci pri deli na pomôč BJ 1886, 10
4. za izražanje kraja: je prebivao vKapernaumi v-tom pri mourji KŠ 1771, 12; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; V Europi se nájde samo, nájmre pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7; Henrik fticsar sze 'snyimi vküpvdári pri Merzeburgi KOJ 1848; pren. Tak kakoje mené návcſo, pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli TF 1715, 25; kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; Pri Sz. Mátaji na 16. táli tak právi KŠ 1754, 193
1. pripeljati, privesti: I drüge ovczé mám, ſtere mi je potrejbno eſzi pripelati KŠ 1771, 300; Paſcsi ſze i drüge tá pripelati KŠ 1771, 536; Marka kſzebi vzemi i pripelaj ga ſzebom KŠ 1771, 652; serega nepripelaj z-szebom KOJ 1845, 35; Oſzelniczo, odvé'zta jo i pripelajta jo meni KŠ 1771, 67; Ali te nepriátele moje pripelajte eſzi KŠ 1771, 236; Meſter, pripelao ſzam ſzina mojega ktebi KŠ 1771, 130; gda je potop na ti nepobo'zni na ſzvejt pripelao KŠ 1771, 719; i ta zvejzda je nyé pripelala k-ſztáni Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 90; Pripelala ſzta to oſzelniczo i 'zrbé KŠ 1771, 68; kda szo niki szkrbni roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7
2. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: i ſcséte na náſz pripelati etoga csloveka krv KŠ 1771, 355; ſetüj me k-mojemi Zvelicsiteli nazáj pripeláti KMK 1780, 102; Dáj nám Szebé, i drüge ravnati, Kzvelicſanyi pripelati BKM 1789, 55; Bôg nasz vodi, on nasz má pripeláti tá, Gde nam nôvo szprotolêtje, nôvi dôm dá KAJ 1870, 26; Da nász k-právoj pokouri pripelas KM 1783, 97; Naj nász vu tvojo diko pripelas KM 1783, 10; da ani Vrág náz vkákſo ſzramouto nepripela TF 1715, 30; On me pripela k-vretini blá'zensztva KAJ 1848, 7; nego me vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57; i pripelaj náſz vu 'sitek vekivecsni KM 1790, 111; Kriſztus, da bi náſz k-Bougi pripelao KŠ 1771, 710; Na ono tá pripelao BRM 1823, 9; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála na bougso miszeo pripelao KOJ 1848, 40; ka ſzi náſz na tvojega ſz. ſziná ſzpoznanye pripelao KŠ 1771, 847; ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa na právo vöro pripelao KM 1783, 90; Epafrás je je na vöro pripelao KŠ 1771, 601; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala knám doli BKM 1789, 81; geto ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; i pripelali ſzo áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362
pripelàti se -pèlam se
1. pripeljati se: I gda bi ſze Jezus pá na drügo ſztrán prejk pripelao vu ládji KŠ 1771, 116; Drugi dén ſzmo ſze pa pripelali vu Sidon KŠ 1771, 424
2. privesti: 'zena ſze pred Kriſztuſa pripela KŠ 1771, 291; pren. Pred Kriſztuſa ſze pripelamo SŠ 1796, 45; Pred Goſzpodna pripelajo ſze vſzi SŠ 1796, 14; Geto ſze je pa po Petri k-Kriſztuſi pripelao KŠ 1771, 101
pripelajóuči -a -e ko pripelje, privede: Sznéhou pripelajoucsi k-hi'si, Sztarissina etak má praviti SIZ 1807, 39
pripèlavši -a -e ko je privedel: Jupitra pop pa gyüncze i vejncze pred vráta pripelavſi zlüſztvom vrét KŠ 1771, 386; Tomori, szledkar sze pa i k-nyemi pripelavsi, z-recsjouv tüdi na znánye dati, je nej zamüdo KOJ 1848, 73
pripèlani -a -o pripeljan, priveden: i na zapovid Feſztuſovo pripelan je Paveo KŠ 1771, 420; Szilje ete dnih vsze kraja jáko doszta v Buda-Pest pripelano AI 1875, kaz. br. 8; Za Kolosáncze a.) hválo dáva, ka ſzo na vöro pripelani KŠ 1771, 603
1. štetje: Roda Kriſztuſovoga naprej racsunanje KŠ 1771, 4; nego iſcsem ſzád obiljávajoucsi vu racsunanyi vaſem KŠ 1771, 600
2. računanje: Pri pênezih je rávno tak bilo, dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6
1. verz, vrstica: prvle ne zacsni drügi verſus, dokecs toga prednyejsega ne ſzkoncſas BKM 1789, 7b; ino dale vdvaiſzetom ouſzmom verſuſſi etak právi TF 1715, 19
2. pesem: v-prvom broji z-etim gorpiszom versusi Veszélo nôvo leto, v-prvom rédi AIP 1876, br. 2, 8; Pripovedávke i versusi vszákom broji bodo AIP 1876, br. 1, 2
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »