Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aktuálen -lna -o prid., aktuálnejši (ȃ) 
  1. 1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna
  2. 2. redko dejanski, stvaren: aktualna in potencialna vrednost
SSKJ
depéša -e ž (ẹ̑) nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: iz brigad in odredov so prihajale depeše; dešifrirati, poslati depešo; nujna, telegrafska depeša; depeša glavnega štaba
SNB
enôtniSSKJ -a -o prid. (ó)
    enôtna mátična števílka občána -e -e -e -- ž (ó, á, ȋ, ā)
    osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; EMŠO: Enotna matična številka občana, ki je pri prenosu delnic z registrskega na trgovalni račun nujna, ni javna
SNB
faksírni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s faksiranjem: Faksirne naprave so še vedno nujna oprema vsakega podjetja, kljub temu da jih počasi, a vztrajno izriva elektronska pošta E ↑faksírati
SSKJ
ímperativ -a m (ȋ) 
  1. 1. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: izhajati iz družbenega imperativa; film ne ustreza sedanjim ideološkim imperativom; razorožitev postaja imperativ sedanjega časa / spoznati pisateljev notranji imperativ / z oslabljenim pomenom: inteligenca se je podredila revolucionarnim imperativom; publ. tam vlada imperativ boja za oblast
    // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ
    ♦     filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati
  2. 2. lingv. velelni naklon: stavek v imperativu
    // glagolska oblika za izražanje tega naklona; velelnik: uporabiti imperativ
SSKJ
indikácija -e ž (á) 
  1. 1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe: pretehtati, ugotoviti indikacije in kontraindikacije za obsevanje / medicinska, socialna indikacija splava, za splav; vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja
  2. 2. nav. mn., knjiž. nakazovanje, napredovanje, opozarjanje: njihove indikacije temeljijo na statističnih podatkih; indikacija razvoja / za tako rešitev ni prepričljivih indikacij znakov
    // o svojem stališču niso dali nobenih indikacij izjav, pojasnil
SSKJ
intervéncija -e ž (ẹ́) 
  1. 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa
    // publ. kirurška intervencija operacija
    ♦     ekon. državna intervencija na deviznem trgu; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene
    // posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija
  2. 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija
SSKJ
kategóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden
// na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor
// nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ
♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; jur. kategorična pravna norma
    kategórično prisl.: kategorično odkloniti izvršitev ukaza
SSKJ
léga1 -e ž (ẹ́) 
  1. 1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego; hraniti steklenice v ležeči legi; pokončna, vodoravna lega; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj
    // način, kako je kaj vodoravno nameščeno: spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno; namestil se je v primerno lego; knjiž. levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
  2. 2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: centralna lega trga; odročna lega vasi; otoška lega države; dominantna lega stavbe; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino
  3. 3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik: po sončnih legah je sneg že skopnel; v zavetni legi je toplo v zavetju; publ.: v višjih legah je zapadel sneg; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo v deželah, krajih na severu
    // imeti lego soba ima severno lego je obrnjena, usmerjena proti severu; kraj ima slikovito lego; njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu
    // nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto za vinogradništvo primerna zemljišča
  4. 4. tram, na katerem kaj sloni, leži: lege pri mostičku so trhle; leseni pod na legah / hrastove lege
    // lesena podloga za sode v kleti: sesti na lego zraven soda; valiti sod na lege
  5. 5. muz., navadno s prilastkom območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta: igrati violončelo v nizki legi; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi; pren., knjiž. čustvena lega pripovedi
    // položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih: violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega
  6. 6. star. plast: med posameznimi legami sadja je lesna volna
    ●     pog. avtomobil ima dobro lego na cesti ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; knjiž. v razburjenju je zašla v višjo lego začela govoriti z višjim glasom; knjiž. govoriti v nizki z nizkim, v tenorski legi z visokim glasom
    ♦     fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; ravnovesna lega v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila; stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov; vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. lega jezika pri izgovoru; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol; strojn. mrtva lega pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; trg. lega deset pol papirja
SSKJ
nújen -jna -o prid., nújnejši (ū) 
  1. 1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere
  2. 2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva
  3. 3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene
    // brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga
    ♦     filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; jur. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo
    nújno prisl.: nujno hoče govoriti z vami; nujno potrebuje sobo / v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš
    ♦     ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše
SSKJ
obligatóričen -čna -o prid. (ọ́) star.  
  1. 1. obvezen, predpisan: obligatorični učni predmeti / obligatorična zakonitost razvoja nujna, neizogibna
  2. 2. obligacijski: obligatorična pogodba
SSKJ
opravílo -a s (í) 
  1. 1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
  2. 2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
  3. 3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
  4. 4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
  5. 5. knjiž., redko glagolnik od opraviti: opravilo naloge
    ●     star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo
SNB
regionalizácija -e [regijonalizacija] ž (á)
delitev na območja, regije: izpeljati regionalizacijo; regionalizacija države; projekt regionalizacije; Regionalizacija bo nujna, da bodo tudi manj razvita območja deležna finančne pomoči E po zgledu agl. regionalisation, nem. Regionalisierung iz (↑)regionálen
SNB
resetírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom: resetirati računalnik; Kadar virusi v računalniku napravijo tako zmedo, da programske operacije ne delujejo več, nam ne preostane drugega, kakor da ga resetiramo
2. ekspr. obnoviti, oživiti: Ali je dejansko nujna neka velika svetovna vojna, da se vsaj minimalno resetirajo najosnovnejši parametri kolektivnega razuma? E ← agl. reset iz (↑)re… + set 'postaviti, namestiti'
SSKJ
silobrán -a m (ȃ) jur. nujna obramba, s katero napadeni odvrne istočasni protipravni napad: napad in silobran / prekoračeni silobran / to je naredil v silobranu
SSKJ
spróti prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja, v kratkem času: vsako njegovo izjavo si je sproti zapisal; kar je zaslužil, je sproti zapravil / njemu se sproti podre vse, česar se loti; ona vse sproti pozabi
  2. 2. izraža istočasnost, vzporednost dejanja: med igranjem si je sproti izmišljal besedilo; govor so sproti prevajali v angleščino in nemščino; dopis je sestavljal sproti ob narekovanju / pil je pivo, sproti natočeno iz soda
    // izraža redno, tekoče opravljanje dejanja: račune plačujemo sproti; o poteku akcije bodo sproti poročali; uči se sproti, če hočeš kaj znati / hrano so kupovali vsak dan sproti
  3. 3. v zvezi z za izraža količino, mero, ki je potrebna, nujna: dobiti, imeti (denar, hrano) za sproti; oba zaslužita komaj za sproti; zaradi suše ni bilo vode niti za sproti
    ●     zastar. obljublja, sproti pa drži figo hkrati, obenem; ekspr. po razočaranju v zakonu se je odločil, da bo živel samo še za sproti ne da bi mislil na prihodnost; prebrali so krompir za seme in za sproti za vsakdanjo prehrano; neskl. pril.: meso za sproti hranimo v hladilniku
SNB
termopán1 -a m (ȃ)
izolacijsko steklo iz več plasti, med katerimi se nahaja plin ali zrak: Dvojna okna je nadomestil termopan, polknice električne rolete E po imenu izdelka agl. Thermo-pan® iz (↑)termo… + pan(ning) 'slikanje panorame' iz pan 'obračati filmsko kamero'
    termopán2 -- v prid. rabi
    termopanski: termopan okno; Zamenjava oken in zasteklitev s termopan stekli je bila nujna zaradi slabega tesnjenja in velikih izgub toplotne energije ter s tem povezanih visokih stroškov ogrevanja
SSKJ
vitálen -lna -o prid., vitálnejši (ȃ) 
  1. 1. ki je bistven za ohranjanje življenja: vitalni organi človeka; vitalni procesi v telesu; vitalne funkcije organov; vitalne potrebe bitja / vitalni deli rastline / vitalna moč življenjska
    // knjiž. ki je bistven za obstoj, nadaljnji potek česa; ključen, osnoven: vitalni pogoji za delo; to je za nas vitalno vprašanje
  2. 2. sposoben za življenje, obstajanje: vitalen rod; vitalna živalska vrsta / vitalna družba; vitalna narodna skupnost / hišna goba v lesu ni več vitalna živa
  3. 3. poln življenjske moči, volje do udejstvovanja: kdor se ukvarja s športom, je bolj vitalen; vitalna, razgibana osebnost; stara je, pa še zmeraj zelo vitalna / vitalna institucija
    ♦     filoz. vitalna sila življenjska sila; med. vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja; vitalna kapaciteta pljuč količina zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu; soc. vitalna statistika statistika, ki zbira in proučuje podatke o rojstvu, smrti, rodnosti, porokah prebivalstva; šport. vitalna točka pri karateju mesto na telesu, na katerem lahko uresničen udarec povzroči hudo poškodbo
SSKJ
vzdrževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj vzdržuje: vzdrževalci so med prazniki opravili nujna popravila; vzdrževalec strojev, vozil / vzdrževalci tradicije / vzdrževalec družine
SSKJ
zadéva -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne: obravnavati, reševati, urejati zadevo / zadevo je prevzel znan advokat
  2. 2. nav. mn., s prilastkom kar je v zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in česar ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: odločati o družbenih, gospodarskih, javnih zadevah; družinske, zasebne zadeve; upravne zadeve / notranje, zunanje zadeve države; tekoče zadeve
  3. 3. stvar: zadeva poteka po predpisih; zadeva je nujna, resna, sumljiva / v marsikateri zadevi ga večina prekaša / zadeve se moraš čimprej lotiti / pisati o vsakdanjih zadevah / zaupne zadeve / tako ravnanje je tvegana zadeva / notranja ureditev je zadeva vsake države in njenega ljudstva
    ●     ekspr. srčne zadeve ljubezenska čustva; neustalj. brzojaviti v zadevi predsednikovega obiska zaradi
Število zadetkov: 24