Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
antverhar -ja samostalnik moškega spola
kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bledenje -a (bledenje, bledene) samostalnik srednjega spola
1. nerazločno govorjenje besed brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljanje
2. zmota, napaka
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
blesti bledem nedovršni glagol
1. kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati
1.1 kdo zmedeno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: blesti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova
1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Celotno geslo eSSKJ16
da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Celotno geslo eSSKJ16
delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola
1. kdor se preživlja z opravljanjem fizičnega dela, pogosto v vlogi pomočnika; SODOBNA USTREZNICA: delavec
1.1 kdor za (dnevno) plačilo opravlja določeno delo, navadno kmečko; SODOBNA USTREZNICA: dninar, najemnik
2. kdor opravlja delo na duhovnem, verskem področju; SODOBNA USTREZNICA: delavec
2.1 kdor kaj uresničuje; SODOBNA USTREZNICA: uresničevalec
3. kdor kaj dela; SODOBNA USTREZNICA: delavec
FREKVENCA: 299 pojavitev v 33 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola
1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek
2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok
2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
2.3 Kristus kot otrok
3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik
3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: priti ob dete
TERMINOLOGIJA: božje dete
Celotno geslo eSSKJ16
dokler (dokler, dokljer) veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da
2.2 z zanikanim glagolom
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih
Svetokriški
držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
Svetokriški
Izidora -e ž osebno lastno ime Izidora: venem Nunskem Kloshtru bliſi te vode Nilus je bilu 300. Nun, mej temi je bila ena s'imenam Iſidora im. ed., katera v'ſvoj ner lepshi mladoſti je bila Nuna ratala (V, 77) ǀ perpeleio Iſidoro tož. ed. taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale (V, 78) Izidóra, neka redovnica v Egiptu
Svetokriški
Kvito zemljepisno lastno ime de Kvito cit. pril. osebno lastno ime iz Quita: ſe dobru raima, kar ſim bral od te bogaboyezhe Nune Mariæ de Quitto (IV, 429) Morda je mišljeno ekvadorsko mesto Quito.
Svetokriški
norica -e ž neumnica, norica: ona je bila ena velika noriza im. ed., de tulikain je terpela ǀ Norizha im. ed. nevejsh, de resnizo vſy ſaurashio ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo tož. ed. dershale ǀ Vne neſrezhne Divize, katere tudi S. Mattheush norize im. mn. imenuje ǀ Takorshnih norzou, inu noriz rod. mn. danashni dan tudi ſe yh veliku naide ǀ mosh jo sazhne s' norizami or. mn. ſmerjat → norec
Celotno geslo Etimološki
nudīti núdim nedov.
SSKJ²
núna -e ž (ú)
1. pog. članica samostanskega, verskega reda; redovnica1: postala je nuna; menihi in nune; živi kot nuna osamljeno, zdržno / šolala se je pri nunah v nunski šoli; maša pri nunah v nunski cerkvi
● pog. iti k nunam postati redovnica
2. nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: hvala, nuna
// zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: krstna nuna
Svetokriški
nuna -e ž redovnica, nuna: Nuna im. ed. rata, enu tardu shivejnie pele ǀ ſim bral od te bogaboyezhe Nune rod. ed. Mariæ de Quitto ǀ luter Marten ſe je bil ſalubil veno Nuno tož. ed. ǀ Teta Priorza je bila mozhnu shalostna po tej dobri Nuni mest. ed. ǀ vſe Nune im. mn. ſo jo ſa norizo dershale ǀ venem Nunskem Kloshtru bliſi te vode Nilus je bilu 300. Nun rod. mn. ǀ ena ſama trenta kruha je naſſitila 50. Nunn rod. mn. ǀ je bila shpegu vſyh zhednoſti tem drugem Nunam daj. mn. ǀ Proſſi to vishishi, de vſe Nune tož. mn. vkupai poklizala ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi Nunami or. mn. ǀ s'minihomy, inu Nunamy or. mn. ← srvnem. nunne ← clat. nonna ‛redovnica’ < lat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’
SSKJ²
núnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na nune: nunsko oblačilo, pokrivalo / nunska cerkev / hoditi v nunsko šolo
Celotno geslo Kostelski
nunski ► ˈnüːnskė -a -ȯ prid.
Svetokriški
pripeljati -jem dov. pripeljati, privesti: jo puſti po ſili K'ſebi perpelat nedol. ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat nedol. ǀ ſapovej de drugi dan imaio priti, inu vſakateri ſvojga beſsednika perpelati nedol. ǀ perneſse, ali perpele 3. ed. vni tat tu ukradenu blagu ǀ jest hozhem de hitru jo k'meni perpelete 2. mn. ǀ perpeleio 3. mn. Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ niega hlapzij jo perpelejo 3. mn., inu David presheshtvu s'njo triba ǀ pred njega perpeleo 3. mn. eniga hudizha ǀ Iest ſim od dalezh mojga ſynu perpelal del. ed. m ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau del. ed. m s'ſabo Rimsku Meſtu ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko deshelo je bila perpelala del. ed. ž Elipidiuſa ǀ try Krajle je bila perpellala del. ed. ž v' Bethlehem ǀ ſo bily K'Chriſtuſu perpelali del. mn. m eno sheno pripeljati se pripeljati se: na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko deſhelo ſe perpele 3. ed.
Svetokriški
spati spim nedov. spati: druſiga neſna, ampak jeiſti, pyti, inu ſpati nedol. ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje spati nedol. nemorio ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati namen., inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat namen. ǀ Jeſt ſpim 1. ed., inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ cello nuzh ſlatku gori spish 2. ed. ǀ pauh, katiri cello ſimo ſpij 3. ed. ǀ De ſi lih edn dolgu zhaſſa ſpi 3. ed., vener k' ſadnimu ſe prebudj ǀ zhlovek sdaj zhuje, sdaj spi 3. ed. ǀ dekliza nej mertva, ampak spy 3. ed. ǀ Lazarus ſpy 3. ed., ter grem njega sbuditi ǀ kadar mij Spimo 1. mn., inu cilu na nashe Isvelizhejne posabimo ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite 2. mn. v' Zerkui ǀ dremate pak, inu spite 2. mn. kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ sdaj truplu li pozhivaj, inu s'myram ſpij vel. 2. ed. ǀ Spy vel. 2. ed. li inu pozhivaj ǀ en dan kadar je ſpal del. ed. m Zvergilzi ſo bily planili zhes njega ǀ bosh spal del. ed. m, kakor Peter v'jezhi s'ketnami svesan ǀ do beliga dneva je ſpala del. ed. ž ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla, inu veni poſteli Spala del. dv. m ǀ na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali del. mn. m ǀ malu bodo spali del. mn. m, inu jejdilij ǀ kakor de bi nebilij en teden spalij del. mn. m ǀ po nozhi te druge Nune ſo ſpale del. mn. ž
Svetokriški
sramovati se -ujem se nedov. sramovati se: Se nimaio tedai ſramovati nedol. v'ſvojm Stanu oſtati ǀ ſe nemajo bati; ali ſramuati nedol. vſijh nijh grehou zhistu ſpovedat ǀ ſe nimam bati, inu sramovati nedol. ǀ Sposnam, inu ſe ſramujem 1. ed. ǀ ſe ſramuiem 1. ed. ſpouedat ǀ ſpovedat ſe n'hozhesh, inu ſramujesh 2. ed. ǀ vejsh sa taiſte grehe, katire ſe ſramuiesh 2. ed. spovedat ǀ ti ſe sramujesh 2. ed. s' ſobmi kakor en peſſ shkripat, shkripash pak snogami ǀ ſe nepreſtrashish, inu nesramujesh +2. ed. ǀ Koku ti moresh tu poshlushat, inu ſe neſramujesh +2. ed. ǀ ona ſe sramuje 3. ed. te, inu te grehe spovedat ǀ fantje ſo po nozhi k' ny hodili, inu tiga ſe ſramuje 3. ed. spovedat ǀ sakaj tedaj ſe boijte, inu ſramujete 2. mn. vashe grehe ſpovedniku povedat ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete +2. mn. ǀ ſe ſramujejo 3. mn. prau ſpovedat ǀ pred ludij priti ſe ſramujeio 3. mn. ǀ klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio +3. mn. ǀ Ah ſramujſe vel. 2. ed., videozh taku dober, inu Svet exempel ǀ Ah ſramuiteſe vel. 2. mn., videozh dober exempel ǀ Je rejſſ, de ti Trinog ſe nej ſi ſramoval del. ed. m sapovedat moie persy teleſſne odresat ǀ ſe je ſramuval del. ed. m v'mej ludij priti ǀ petlati ſe je Sramoval del. ed. m ǀ spovedat pak ſe je ſramovala del. ed. ž ǀ tega pak ſe je ſramuala del. ed. ž Spevedat ǀ ſe je taku mozhnu prestrashila, inu ſramuvala del. ed. ž ǀ ona dua ſe neiſta ludy sramovala del. dv. m, inu shtrajfinge boshie ſe nejſta bala ǀ ob nyh pusledni uri, ſe bodo ſramovali del. mn. m de vezh en ſmerdezhi, kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali del. mn. m puſtiti obresat ǀ Ah koko ſe bodo ſramuali del. mn. m ǀ ſte ſe ſramuvali del. mn. m kershanski shivèti ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale del. mn. ž
Število zadetkov: 22