Fran > Vorenc

leto1 s, annuatim, vſaku leitu, od leita do leita; annus, leitu; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; quotannis, vſaku leitu, od leita do leita; saeculum, ſtú leit, en zhas teh ſtú leit; triennium, -nÿ, try leita; vinum anniculum, eniga leita vinu; xenium, -nÿ, noviga leita dán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

modrost ž, F13, adagia sunt: modrúſt ſe napihuje, mogozhnoſt druge ẛaſhpotuje; argutari, ẛhlabudrati, modrúſt ſhpogati; perspicax, -cis, biſtrega premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti; philosophari, modrúſt lubiti, inu ſe po ny pofliſſati; philosophaster, -tri, en mlaiſhi teh, kateri modrúſt lubio; philosophia, -ae, lubau te poſvitne modruſti; philosophicus, -a, -um, kar ſliſhi timu, kateri modrúſt lubi; philosophus, -phi, kateri modrúſt lubi; sapientia, -ae, modrúſt; sapientia non marcescit, modrúſt je nereṡidezhe, ne ſagnîe; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; sophia, -ae, modrúſt; subtilis ingenÿ, biſtre modruſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pravica1 ž, F23, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; compulsoriale, pergnanîe s'pravizo; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó pravizo; judicium, et justitia, prou inu praviza; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene; jus gentium, vſih narodou gmain praviza; jus naturale, tá po naturi prauda, ali praviza; jus personarum, praviza katera perſono anṡedene; jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene; justè, pravizhnu, po pravizi; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificus, -a, -um, kateri pravizo déla, ali nuza; justitia, praviza, pravda; justó magnus, zhes pravizo velik; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi, raven purgaria; plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe praviza; praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega pravizi; praeter aequum, zheṡ pravizo; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; quiritatio, klizhanîe na purgarṡko pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sčinžati dov., defrugare, ṡzhinṡhati, eno ẛemló ali nyvo, de nyzh ne more na ny raſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

trahtati nedov., F7, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; commoliri, kai galufniga trahtati; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; persectari, s'fliſſom is yṡkovati, ſe po eni rizhi mozhnu puliti, trahtati, reṡmiſhlovati; sectari, ṡa enim hoditi, vedin po eniga navuka ſturiti, trahtati; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

angel m, F3, angelus, en Angel, en ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk; exterminator Angelus, tá konzhavṡki Angel; genius, -nÿ, natura, en hud, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

aranica ž, leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

arcat m, F13, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili; cteniatrus, -tri, en arzat ẛa konîe, ali ṡhivino; enchiridion, tudi enu orodje teh Arzatou; medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; medicus, -ci, oṡdravlenyk, arzat; ophthalmicus, -ci, ozhy arzat; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo; trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo; veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino; vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

devica ž, F12, bubonium, -nÿ, ṡeliṡzhe, tá mladi kaſtainiz, ali divize Marie ſlamiza; chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; laura, -ae, en lorberski kranzil, ali ſhapel, ṡa marternike, vuzhenike, inu divize; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; nomen -za in singulari, tunc in plurali habere debet -ze: ut diuiza, diuize, et non diuice; piperitis, -dis, aidovṡku ṡa rane ṡeliṡzhe, divize Marie ṡeliṡzhe; virgo, diviza, dékliza, deizhla; virgo ante partum, diviza pred roiſtvom; virgo in partu, diviza v'roiſtvu; virgo post partum, diviza po roiſtvu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dolg prid., F102, bicubitalis, dvá komulza dolgu; bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali dolgu; caesariatus, s'dolgimi laſmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri dolge laſſe ima; longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu, dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa; longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei dolg; longus, -a, -um, dolg; loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam; nasus aquilenus, dolg núṡ; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; praelongus, -a, -um, ſylnu dolg, predolg, cilú dolg; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih; prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók; promiſsa barba, dolga brada; sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu; tempus diuturnum, dolg zhas; toga, ſuknîa, dolga, inu do tál; trieteris, -dis, try leita dolg zhas

1. daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti

1. najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F3, bugula dolge konople Scopoli [448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni]; erysimum, dolge ſhenof Scopoli [519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff]; melilotus, -ti, dolga detela Scopoli

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

domu prisl., F10, I. advenire, priti, damu priti, perraishati; capeſsere se domum, damú poiti, damu ſe pobrati; domuitio, damu prihod; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; reditio, nasai prihod, damu naṡai perpelanîe; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert; II. colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu damu pade; postliminium, -nÿ, iṡ réve damu prihod; remigrare, ṡupèt damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

drevesce s, F9, arbuscula, drivesze; cyprus, -pri, g:fae: tudi enu diſhezhe drivèṡze v'Cypri deṡheli; juniperus, brinîovu driveṡze; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni; papyraceus, -a, -um, tú kar je is takega drivesza ſturjenu, popyrnaſt; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fijolica ž, vacinium, -nÿ, plave violize, ali fiolize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

flajšter1 m, F12, cataplasma, tudi en vleizhnik flaiſhter na ṡhivoti; ceratum, vel cerotum, en flaiṡhter, kateri vleizhe, vleizhnyk; emplastrare, en flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti; emplastrum, vel cataplasma, en flaiṡhter na bolezhino; emplastrum eschoroticum, en flaiſhter, kateri hraſto déla; emplaustrum, flaiſhter ṡa rane; malagma, -tis, en flaiṡhter, kateri mehzhy, ali mehku déla; malagma, en mehki flaiṡhter; spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; spleniatus, -a, -um, kateri je takú obèṡan s'enim flaiſhtrom, inu verh flaiṡhtra s'pauſhizo; splenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en flaiṡhter

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

flisati se nedov., F9, crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi; evigilare in studio, v'vuzhenîu ſe fliſſati; exercens, kateri ſe v'eni ali drugi rizhei fliſſa; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

folšija ž, F8, adulterari, preſhushtovati, preſhushtvu tribati, ṡkasiti, folſhio ſturiti; candidè, preṡ folſhie; falsificus, kateri s'folſhio okuli hodi; falsimonium, -nÿ, folſhia, golufia; planiloquus, -a, -um, kateri prou ravnu govory pres folſhie; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhîa; techna, -ae, kunṡht, hitroſt, folſhia, golufia; vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia; prim. falšija 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gledavski prid., proscenium, -nÿ, te pruke inu vodri pred uttami, kir ſo ty ludè nyh gledavṡke ygrè derṡhali

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gnoj m, F24, bolbiton, volovṡki gnui; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; feretrum stercorarium, trage ṡa gnui; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; fimus, -mi, gnoi; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu gnui; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim; pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; pus, -puris, gnoi; sanies, -ei, gnoi, ſokerviza s'gnojom, gnui; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; stercorarius, -a, -um, kar k'gnoju ſliſhi; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek; sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi; suscerda, -ae, ſvinski gnoi; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gnojišče s, sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.