Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
Celotno geslo eSSKJ
jegúlja jegúlje samostalnik ženskega spola [jegúlja]
    1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: električna jegulja
FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
Celotno geslo eSSKJ
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]
    1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
      1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
    2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah
      2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
púrica púrice samostalnik ženskega spola [púrica]
    1. navadno ekspresivno pura, zlasti manjša
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑pura

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kodélja -e ž (ẹ̑)
v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo; puliti laneno predivo iz kodelje; razkuštrana glava, podobna veliki kodelji; pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin
♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken
SSKJ²
očístiti -im dov. (í ȋ)
1. odstraniti umazanijo, prah: očistiti čevlje, obleko; očistiti s krpo, vodo; temeljito očistiti stanovanje / očistiti brano prsti / ekspr. ceste po nesreči še niso očistili niso še odstranili razbitin z nje; pren. očistiti srce hudobije
// odstraniti sploh: zdravnik mu je očistil zobni kamen; očistiti sneg z avtomobila / očistiti madeže
2. odstraniti primesi: očistiti rudo; očistiti žito za seme; pren. očistiti jezik tujih besed
// odstraniti odvečno iz česa; otrebiti: očistiti mladi gozd; očistiti ledino kamna, od kamna / očistiti ribe, solato
3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: očistiti svoje nazore
4. knjiž. povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: nesreča ga je očistila; v trpljenju se je očistila / duševno, moralno očistiti
● star. očistiti se grehov spovedati se grehov
♦ med. očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; voj. očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine; očistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot
    očístiti se 
    izčistiti se: voda v potoku se je očistila; vino se še ni očistilo
    ♦     čeb. čebele se očistijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja
    očíščen -a -o:
    očiščeni čevlji; moralno očiščen človek; oprano in očiščeno sadje; očiščeno žito
SSKJ²
povêsmo in povésmo -a s (é; ẹ́)
v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: puliti vlakna iz povesma / povesmo prediva
// star., z rodilnikom snop, sveženj: povesmo detelje, trave; nesel je povesmo slame / povezati v povesmo

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
ghee samostalnik moškega spola
    maščoba, pridobljena s počasnim vretjem masla, ki se izvorno uporablja zlasti v indijski kuhinji 

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kodélja -e ž
v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. povesmo
Celotno geslo Sinonimni
otrébljen -a -o prid.
pri katerem ni odvečnega
SINONIMI:

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
povẹ́smo -a s
Celotno geslo Etimološki
pšéno -a s
Celotno geslo Etimološki
šȅn šéna m

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
kodelja [kodẹ̑lja] samostalnik ženskega spola

v šop zvito očiščeno predivo za predenje; kodelja

Celotno geslo Pohlin
povesmo [povẹ́smo] samostalnik srednjega spola

v šop zvito očiščeno predivo za predenje

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacija
žvêplov cvét -ega -a m

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
kodelja ► kȯˈdėːl’a -e ž
Število zadetkov: 21