Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
izpráti -pêrem tudi spráti spêrem dov., izprál tudi sprál (á é) 
  1. 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izprati perilo; izprati v mlačni vodi; dobro izprati / izprati rano z alkoholom; izprati si usta
    ♦     med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi
  2. 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izprati belež s tal; izprati kri z roke; izprati milnico; izprati madež z bencinom
  3. 3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstraniti kaj drobnega: naliv je izpral rodovitno plast zemlje / voda je izprala skalo
  4. 4. mont. v vodi ločiti koristne rudnine ali premog od jalovine: izprati zlato
    izprán tudi sprán -a -o 
    1. 1. deležnik od izprati: izpran madež; lepo izprano perilo
    2. 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in izprana ruta / izprane barve / izprano seno / od dežja izpran napis; prim. sprati
SSKJ
izpuhtína -e ž (í) nav. mn., knjiž. kar izpuhti: zrak je zastrupljen z izpuhtinami; izpuhtine vina / očistiti izpuhtino z očal
SSKJ
kàj čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim
// ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »hvala!« »Ni za kaj«
● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam
SSKJ
kotlíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode
// kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake
SSKJ
krómov tudi krômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na krom: nahajališče kromove rude / očistiti posodo s kromovim praškom / kromov galun kalijev kromov sulfat, ki se uporablja zlasti za strojenje; kromov oksid, sulfat; kromova kislina
♦ metal. kromovo jeklo jeklo, ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; usnj. kromovo strojenje strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; kromovo usnje usnje, strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata
SSKJ
mádežast -a -o prid. (ȃ) ki ima madeže: madežasta obleka; miza je vsa madežasta od barv / očistiti madežasto mesto na suknjiču / madežasto lice
SSKJ
nanések -ska m (ẹ̑) redko kar je naneseno: cesta je polna naneskov / očistiti jezik tujih naneskov in naplavin
SSKJ
okopáti okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd
♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti
    okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana
SSKJ
okrtáčiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko
  2. 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost
    okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno
SSKJ
oríbati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati
  2. 2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu
    ♦     arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava
    oríban -a -o: oriban pod
SSKJ
osnážiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje
    ●     ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije
  2. 2. redko očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe
    osnážen -a -o: skrbno osnažena obleka
SSKJ
počoháti -ám in počóhati -am dov. (á ȃ; ọ̑) 
  1. 1. krajši čas čohati: vola je rahlo počohal po hrbtu; počohati psa za ušesi / nizko: z ostro brado ga je počohal po licu; počohati se po glavi
  2. 2. s čohalom očistiti; očohati: konja je moral še počohati
SSKJ
podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
  2. 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
    ●     zastar. podelati jabolka v mošt predelati
  3. 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal
    podélati se ekspr.  iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo
    ●     nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
    podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin
    ●     nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
SSKJ
pokróvček -čka m (ọ̄) manjšalnica od pokrov: pokrovček dobro drži; odviti pokrovček; pipa, ura s pokrovčkom
// ekspr. kar je temu podobno: papriki odrezati pokrovček in jo očistiti
SSKJ
pomêsti -mêtem tudi -mêdem dov., pomêtel in pométel pomêtla tudi pomêdel in pomédel pomêdla, stil. pomèl pomêla (é) 
  1. 1. očistiti z metlo, omelom: pomesti dvorišče, sobo, stopnice; dobro, temeljito pomesti; pomesti po kotih; pomesti in poribati tla / pomesti z brezovo metlo; pren., ekspr. burja je pometla cesto
    // s pometanjem odstraniti: pomesti ogorke, smeti / z roko je pometla drobtine z mize
  2. 2. ekspr. s svojim delovanjem odstraniti: burja je pometla avtomobil s ceste; vihar je pometel sneg, da so se pokazala gola pobočja
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi z z povzročiti, narediti, da kaj ne obstaja več: družbeni razvoj bo pometel take ljudi; oblast je neusmiljeno pometla z nasprotniki; pomesti z zastarelim pojmovanjem, predsodki
    ●     ekspr. pometel je skledo žgancev (hitro) pojedel; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja
    pometèn tudi pomedèn -êna -o: pometen hodnik; vse je čisto in pometeno; nebo je kakor pometeno
SSKJ
poplakníti in poplákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom
  2. 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah
    ●     ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti
SSKJ
potrebíti in potrébiti -im, tudi potrébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́) drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili
    potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet.  izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila
SSKJ
povelíčati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. narediti, da kaj dobi velik ugled, veljavo: poveličati delo; njeno ime je poveličal v veliko pesmih; poveličati in ponižati
  2. 2. knjiž. poplemenititi, očistiti: trpljenje človeka poveliča
    // rel. narediti deležnega božjih lastnosti: Bog bo mučence poveličal
    ●     zastar. poveličati vesti napihniti
    povelíčan -a -o: dolgo je strmel v poveličani obraz mrtvega prijatelja; v povesti je poveličana njihova junaška preteklost; sam.: sreča poveličanih
SSKJ
prečístiti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo
    // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak
  2. 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile
  3. 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti
    ♦     voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot
    prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme
    ♦     jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona
SSKJ
prekúhati -am dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s kuhanjem očistiti, razkužiti: prekuhati perilo, pribor / prekuhati vodo
    ♦     gastr. prekuhati sadje, zelenjavo
  2. 2. s kuhanjem predelati: prekuhati sadje v žganje
  3. 3. narediti, da je kaj popolnoma kuhano: dobro prekuhati stročnice
  4. 4. ponovno skuhati: kupljeno, napol kuhano hrano je treba prekuhati
    prekúhati se preveč se skuhati: jed se je prekuhala
    ●     ekspr. bilo je vroče, da smo se čisto prekuhali zelo spotili
    prekúhan -a -o: prekuhan krompir; prekuhana voda
Število zadetkov: 120