Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Prekmurski

Zadetki iskanja

Prekmurski
vnóugi tudi vnógi -a -o prid. mnog, številen: Gláſz je vRámi ſzliſani, placs i jocs i czvil vnougi KŠ 1771, 8; Vnôgi jocs skôdi ocsam KAJ 1870, 31; i vnouga vno'zina ga je naſzledüvala KŠ 1771, 109; Koga miloscsa je vnôga BRM 1823, 41; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; I eto delo, na haſzek vnougoga národa KŠ 1771, A4a; Mártha je pa paſcsliva bila okoli vnougoga ſzlü'zenyá KŠ 1771, 205; Bog, ki ſzi vnoge miloſcse Goſzpoud SM 1747, 58; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; zácsali ſzo ſze piſzácske ſzpitávajoucsi ga od vnougoga dugoványa KŠ 1771, 210; Ár, ga je na vnougo prosnyo piſzao KŠ 1771, 2 (B1b); Gláſzila bom Vnougo dobrouto nyegovo BKM 1789, 16; Stero ſze je vnougom meſzti Lejhko prigoudilo KŠ 1754, 248; Po vnougom vrejmeni je pa priſao KŠ 1771, 84; vu ſzvojem vnogom gúcsanyi KŠ 1771, 18; On je vnougom meſzti BKM 1789, 9; Vu vnôgom de'zd'zevnom vrêmeni BRM 1823, IX; da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vosztrejbi KOJ 1848, 10; ſzprávlena po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; i kakda je ráſzla med vnougim protivinſztvom KŠ 1771, 339; Ki ſzo vnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; Ki nebi nazáj vzéo zvnougim tálom vu etom vrejmeni 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 233; Naſzlejdnye je pa med vnougim düsne-vejſzti bodanyem bloudnik poſztano KM 1796, 9; odned z-szvojim vnougim poropom nazáj setuje KOJ 1848, 15; I teda bodo vidili ſziná cslovecsega pridoucsega zvnougov dikov KŠ 1771, 243; Júdas pa i Szilás zvnougov ricsjouv ſzta trouſtala brate KŠ 1771, 390; Po nyem ſzo vnogi nassi nam greihi odpüscheni SM 1747, 87; Dühá dári ſzo vnougi KŠ 1771, 513; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Vnougi grejhi ſzvejta BKM 1789, 18; Jasz i drugi vnougi szmo sze vcsili KOJ 1833, V; ár szo vnougi nemci szem volo doubili KOJ 1848, 10; Vnouge moke i mántre ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; i vnouga drüga mejſzta ſzo po nyem Evangyeliom notri vzelá KŠ 1771, 260; I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; i ſztroskom vnougi vörni dusicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Od eti mao ſzo vnougi vucsenikov nyegovi tá nazáj odisli KŠ 1771, 287; Ki je darovnik odbrôt vnôgi BRM 1823, 4; kak punoszt dobrôt vnôgi KAJ 1848, 9; Ár gda bi k-szvojim vnougim 'senam csér szi pridjáo KOJ 1848, 5; Doszta sztvaram je vnôgim pa pérje KAJ 1870, 10; vnoge naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; i od grejha vnouge mántre trpi KŠ 1754, 243; majoucsi ſzebom roune, i vnouge druge KŠ 1771, 52; prineſzli ſzo nyemi vragometne vnouge KŠ 1771, 25; Dá vam kincse vnôge BRM 1823, 9; Vido szam pri tom deli naprej vnouge loczné prouti meni obrnyene KOJ 1833, V; táblo, stera prilicsna bode vnoge zmeslinge odvrnoti AI 1875, kaz. br. 6; kako i vnouga drüga ſzkrivna Bosja dugoványa TF 1715, 40; kou ſze nám po vnougi prosnyáj dá KŠ 1754, 183; geto ſzo ji na Kriſztuſovo ſzpoznanye vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; ſze je i ſzkázao vu vnougi znamejnyaj KŠ 1754, 112; szo sze lüdjé po vnougih lejtih tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Törki szo z-vnogih mesztaj vöodtirani AI 1875, kaz. br. 3; Vnogih mesztaj nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, 8; kai ſzmo mi pregreiſili vnogimi greihi SM 1747, 54; Ár ſzem vnougimi ſzpadáji prouti tebi pregrejso KŠ 1754, 225; Szpitávao ga je pa zvnougimi ricsmi KŠ 1771, 250; Boug je ſztvouro Angyele z-vnougimi popolnoſztmi KMK 1780, 10; menye vo zebráni pejſzen meti, liki zvnougimi brezi vſze rázlocsnoſzti BKM 1789, 4b; Pokedob sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII; gda vidi Pápo z-vnougimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10
vnóugi -a -o sam. mnogi, številni: Kako po okornoſzti ednoga csloveka vnougi ſzo grejsniczi poſztanoli KŠ 1754, 119; ár vnougi ſzo zváſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Vnougi ſze zvrácsijo KŠ 1771, 49; Vnogi právijo, Sto nam szká'ze dobro TA 1848, 4; Vnogih, ki szo sztráj, ka zimôsz AI 1875, 8; i ſzkázali ſzo ſze vnougim KŠ 1771, 96; Sztrasna bode vnougim BKM 1789, 9; kervi koteraſze za váſz i za vnoge prelejé TF 1715, 39; ktera ſze za vnoge von prelie SM 1747, 39; csi ona nede vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII; kaj je potrejbno Szini cslovecsemi vnouga trpeti KŠ 1771, 128; Nyega (psa) cslovek na vnôga nüca KAJ 1870, 39
Prekmurski
zavǜpati -am dov. zaupati: mogao je ſzvoja dela na ſzlugo zavüpati KM 1790, 42; to iſztinſztko ſto zavüpa na váſz KŠ 1771, 225; na pomoucs ino ſzkrb Bo'zo zavüpa SIZ 1807, 6; nego je i na nyega zavüpao czejlo Efe'zánſzko püſpekijo KŠ 1771, 632; Ka je Boug na mé zavüpo BKM 1789, 371; i na edno doviczo ga je zavüpao KM 1796, 75; Szvojega ſziná Jószefa je na rodjenoga Magyara zavüpala KOJ 1848, 111; roditelje ſzo vnouga na nyega zavüpali KM 1790, 58
zavǜpati se -am se zaupati se: da bi ſze na náſz zavüpao Evangyeliom KŠ 1771, 616; Dobro ſze je na Goſzpodna zavüpati KŠ 1754, 15; kaj ſze vu vſzem na váſz zavüpam KŠ 1771, 541; zavüpam sze na obrambo perôt tvoji TA 1848, 48; Niscse ſze naj ne zavüpa SŠ 1796, 16; i zavüpamo sze na szvéto imé nyegovo TA 1848, 25; O, ki sze zavüpajo na szvoje bogátsztvo TA 1848, 39; Zavüpajte sze na nyega TA 1848, 48; Jezus, ſze je nej zavüpao na nyé KŠ 1771, 270
zavǜpavši se -a se -e se ko je zaupal: Na eto tvojo iſztinſzko oblübo zavüpavſi ſze proſzimo te KŠ 1754, 224; med ſterimi bi ſze meo radüvati zavüpavſi ſze na váſz vſze KŠ 1771, 531
zavǜpani -a -o
1. zaupan: Pouleg Evangyelioma, ki je na mé zavüpani KŠ 1771, 635; Angyeo, na koga ſzam jaſz grejsnik zavüpani KMK 1780, 104; vu obcsine, vu sterim szam zavüpan, da mi neszkrátejo poszlati AIP 1876, br. 6, 1; Saffarſztvo je namé zavüpano KŠ 1771, 507; eto na nasega zavüpano AIP 1876, br. 1, 3; Angyeo, mené na tébe zavüpanoga preſzvejti KMK 1780, 102; steri szo na nyega zavüpani bili AIP 1876, br. 11, 7; ſzo na nyé zavüpane ricsi Bo'ze KŠ 1771, 452; Ti pa oſztani vtiſzti, ſtera ſzo na tébe zavüpana KŠ 1771, 651
2. naslonjen: Csi ſzi meo mislejnya vu ſatringo, vu ſzenyo zavüpano KM 1783, 146
3. zaupen: csi szi nej zavüpani, neszpitávaj KOJ 1845, 37
Prekmurski
žéden -dna -o prid. žejen: Szomjas, 'zéden -a -o AIN 1876, 14; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim KŠ 1754, 234; 'zéden ſzam bio KŠ 1771, 86; kak 'zédni jelen khládnoj, Vretini BKM 1789, 140; gda ſzmo te vidili 'zédnoga KŠ 1771, 86; pren. moja lacsna ino 'zédna düsa KŠ 1754, 236
žédni -a -o sam. žejni: 'Sédne napojiti KMK 1780, 97; pren. Jaſz tomi 'zédnomi dám zſztüdencza te 'zive vodé KŠ 1771, 805
Prekmurski
blagoslòviti -im dov. blagosloviti: ino ga je blagoſzlovo TF 1715, 39; blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; Bogh blagoſzlovi ti náz ABC 1725, A7a; Blagoſzlovi náſz Boug BKM 1789, 153; zevſzim dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; ſteri je náſz blagoſzlovo KŠ 1754, 104; vtebi ſze, praj, blagoſzlovijo vſzi národje KŠ 1771, 561
blagoslòvivši -a -e ko je blagoslovil: I blagoſzlovivſi vlomo ga je KŠ 1771, 513; i blagoſzlovivſi dáo ga je vuscenikom KŠ 1771, 283
blagoslòvleni tudi blagoslòveni -a -o blagoslovljen: Blagoſzlovlen Boug BKM 1789, 7; csi gli blagoſzlovleno KŠ 1754, 86; Telou ſze meni vu blagoſzlovenoi ofri dáva TF 1715, 40; Blagoſzlovleni bodejo SM 1747, 9
blagoslòvlenejši -a -e bolj blagoslovljen: I z-dobrotami ocsé tvojega Blagoszlovlenêsi KAJ 1848, 386
Prekmurski
bógaten tudi bógoten -tna -o prid. ubogljiv: Engedelmes, bôgaten -a -o AIN 1876, 23; naj je samo ono [dête] bôgotno BJ 1886, 11
Prekmurski
čr̀n -a -o tudi čàren tudi čèren -rna -o prid. črn: Csrn KMS 1780, A7; csrna zemla SŠ 1796, 88; Licojna sztenne táble je csrna KAJ 1870, 9; csrne ko'ze lüdjé KAJ 1870, 30; Peklénſzki csrni angyelje BKM 1789, 398; csrne gôszte obláke TA 1848, 13; z-csaren-bêli rôbcom AI 1875, br. 2, 7; naprej je pa čaren AI 1878, 10; Čarni šimpans AI 1878, 7; čarno kožo ma AI 1878, 10; pokrito s čarno-žamatnim kožühom AI 1878, 10; cserni KOJ 1833, 156; cserna tábla KOJ 1845, 6; notri v-cserno zemlo zakopati SŠ 1796, 52; deczi ráj cserno kameno tábliczo kupile KOJ 1845, 15; Cserne obláke preſztéras BKM 1789, 350
Prekmurski
čǜti čǜjem nedov. slišati: reicſi neiga csüti TF 1715, 42; glaſzá csüti SM 1747, 77; Csüti KM 1790, 93; csüjem AIN 1876, 18; ſtés i csüjes KŠ 1771, A7a; ſto csüje KŠ 1754, 126; ino csüete SM 1747, 14; ne csüjejo KŠ 1771, 43; gláſz csüjo BKM 1789, 26; bode vſzáki csüo KŠ 1754, 27; csüli bomo SM 1747, 84; bodete gláſz nyegov csüli KŠ 1754, 126; vuhou je ne csülo KŠ 1754, 142; Csüli ſzte KŠ 1771, 15; Gda bi pa csüo KŠ 1771, 12
čǜvši -a -e ko je slišal: tou csüvsi KOJ 1845, 81; I csüvsa ga KAJ 1870, 101
čǜjeni -a -o slišan: Nigdár nej csüjeno BRM 1823, 339
čǜti -a -o slišan: Csüta je pa eta rejcs KŠ 1771, 377; Kou je nigdár nej csüto BKM 1789, 40
Prekmurski
dogotòviti -im dov. dokončati, narediti: edna dr'sina poſzebi ne more zacséti, ali dogotoviti KM 1790, 88; sze pacsijo caszara novi oblek dogotoviti AI 1875, br. 1, 7; Gda je dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7; ſzo jo ſzrecsno dogotovili KM 1796, 82
dogotòviti se -im se dokončati se, narediti se: sze vogrski Bábel nemore dogotoviti KOJ 1833, V; Ablativus sze vszigdár z-káksim zaposztavkom dogotovi KOJ 1833, 129; kak právda sze dogotovi AI 1875, kaz. br. 3; testament sze dogotovi AIP 1876, br. 3, 2; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2
dogotòveni tudi dogotòvleni -a -o dokončan, narejen: stük je dogotoven AI 1875, br. 1, 8; nego z-ete dogotoviten oblêk AI 1875, br. 1, 6; je v-Bécsi takáj i dogotovleni KOJ 1848, 87
Prekmurski
dòlidjáti -dènem dov.
1. odložiti: priszilo dolidjáti rimszko-nemsko czaszarszko Koróno KOJ 1848, 118; jasz moje rad doli denem BKM 1789, 8b; doli dejmo vſze bremen KŠ 1771, 694; Doli dejte ſztároga csloveka KŠ 1754, 191; doli dejte i vi vſza eta KŠ 1771, 608; pren. je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109
2. odstaviti: so Jozsefa I. dolidjáli KOJ 1848, 104; I, gda bi nyega doli djáo, zbüdo nyim je Dávida KŠ 1771, 382
3. dati, izročiti: Düſo mojo za tébe doli denem KŠ 1771, 313; kaj je on za náſz ſzvojo düſo doli djáo KŠ 1771, 731; 'Zitek je za náſz doli djao BRM 1823, 101; Gotov szem Dolidjáti ete 'zitek KAJ 1848, 417
dòlidjáni -a -o
1. narejen, zapisan: pri králeszkom notarosi dolidjánom obszojnom testamenti AIP 1876, br. 3, 2
2. pripravljen: doli mi je djána korouna pravicze KŠ 1771, 652
dòlidjáni -a -o sam. izročeni: moje doli Djáno obarvati KŠ 1754, 78
Prekmurski
doprinésti tudi doprnésti -nesém dov.
1. narediti, izpolniti: ako scsés doperneſzti, koje Bogu drágo SM 1747, 87; Boug je more zacséti i doprneſzti KŠ 1754, 80; je prepovedao té tanács doprneſzti KŠ 1771, 427; zmo'sna dela doprneſzti KM 1796, 57; naj ouzdalecs po liſzti doprneſzé KŠ 1771, 624; naj vſze dobro doprneſzé KM 1790, 42; to z-gláve tesko doprneszé AI 1875, kaz. br. 6; gde ga czilou doprneſzémo KŠ 1754, 96; poſeleinye ne dokoncſate (ne doperneſzéte) SM 1747, 26; právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; vecs hüdoga Szam doprneſzo BKM 1789, 386; Ka ſzi v'zitki doprneſzo BKM 1789, 437; je vſze ono doprneſzao KŠ 1754, 115; nego je eto doprneſzao KŠ 1771, 663; malo je doprneſzao KM 1790, 88; ki je to 'ze doprneszo AIP 1876, br. 2, 3; je tô doprineſzao BRM 1823, 72; Dobro delo doprinesao BJ 1886, 41; ſzmo i hüdo doprneſzli KŠ 1754, 115
2. nadomestiti: Ka szi zamudo, dnesz setüj Doprineszti KAJ 1848, 158; ona se pašči doprineszti BJ 1886, 12; Eto doprineszti AIP 1876, br. 1, 2
doprinésti se tudi doprnésti se -nesém se nadomestiti se: Stera ſze doprneſzé KŠ 1754, 18
doprinéšeni tudi doprnéšeni -a -o storjen, izpoljnjen: od náſz doprnesenoga pretrpo KŠ 1754, 115; to je doprneseno AI 1875; Doprneſzena ſzo 'ze vſza po Jezus Kriſztusi BKM 1789, 440; ktim prvim doprneſenim 'zelám KŠ 1771, 704
Prekmurski
gòri obüdìti tudi gòri obidìti ~ -ím dov.
1. obuditi: vſze mertve gori obüdi TF 1715, 24; naſz vſze na ſzkrádnyi dén od ſzmrti gori obüdi KŠ 1754, 122; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459; on me gori obudi SM 1747, 78; ſteroga je Boug gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 349
2. zbuditi: jaſzga na pitan dén gori obüdim SM 1747, 24; Obüdi me gori po grejhi mrtvoga KM 1783, 145; ka ſzi ti náſz gori obüdo KŠ 1754, 223; ſteroga je gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 306; Elizeus ga je od mrtvih gori obüdo KM 1796, 77; gori ſzo ga obüdili govorécsi KŠ 1771, 193; zeſzna veſzélo gori obidi KŠ 1754, 227
gòri obüdìti se tudi gòri obidìti se ~ -ím se
1. obuditi se: Da ſze cslovik ni na povrnenyé gori obüditi nemore KŠ 1754, 124; Mo'zjé Ninivinſzki ſze gori obidijo na ſzoudbo KŠ 1771, 41; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Kralicza jüga ſze gori obidi na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 41; po etom 'zitki ſze ſztvojim Szinom na 'zitek vekivecsni gori obidimo KŠ 1771, 829; Vnougi ſze obidijo: eti na 'zitek vekivecsni KŠ 1754, 139
2. zbuditi se: ako ſze zbüdim (gori obüdim) SM 1747, 32; gda ſze gori obüdim KŠ 1754, 139; da sze je slü'zbenica escse obüdila AI 1875, br. 2, 7
gòri obǘdeni tudi gòri obǘdjeni ~ -a ~ -o obujen: kteri je tüdi gori obüden SM 1747, 14; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459
Prekmurski
gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
Prekmurski
imenǜvati -ǘjem nedov.
1. imenovati: i zſzvojega iména Galáczio imenüvati zácsalo KŠ 1771, 554; Zakaj pa li Otso imenüjes KŠ 1754, 153; on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; ino ga je za Hénokio imenüvao KM 1796, 10
2. imeti, šteti: steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; Kriſztus li ſzamo nevöro grejh imenüje KŠ 1771, 441; hi'sni zákon za Szakramentom imenüje KOJ 1845, 78; Ka imenüjemo za máli grejh KMK 1780, 90; Ete vküpe za rodovino imenüjemo BJ 1886, 9
imenǜvati se -ǘjem se imenovati se: i kak ſze imenüjejo KMK 1780, 57; ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenüje med vami KŠ 1771, 583; ti ſze 'Zidov imenüjes KŠ 1771, 451; ki ſze imenüje brat KŠ 1771, 499
imenǜvani tudi imenìvani -a -o imenovan: Iezus je imenüvani BKM 1789, 52; Prvi dén ſteri je za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; so imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; nej, gde je imenüvan bio Kriſztus KŠ 1771, 483; szo meli dúge z-zemlov notrizagrajene oploute var imenüvane KOJ 1848, 6; naprej imenüvanoga Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; Betlehem imenüvanom KM 1783, 233; Odküpitel moj ſzem v-Tebi imenivan BRM 1823, 65; Na eto meszto je zdaj Tisza Kálmán imenüven AI 1875, br. 2, 1
Prekmurski
kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231
Prekmurski
kǘpiti -im dov. kupiti: Küpiti Venni KM 1790, 95; tákse kose küpiti, ka nede potrêbno vcselé bujti AI 1875, kaz. br. 8; jeli idoucsi küpimo za dvejſztou ſzodouv krüha KŠ 1771, 121; naj idoucsi vu veſznicze, ſzi küpijo hráno KŠ 1771, 48; idite bole k-Odávczom i küpte ſzi ga KŠ 1771, 84; Küpte mi potrebne knige KAJ 1870, 23; kaj bi kaj hráne küpili KŠ 1771, 274; nyivo ſzam küpo KŠ 1771, 220; küpo je nyivo ono KŠ 1771, 46; küpili ſzo za nyé edno nyivo KŠ 1771, 93; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; küpile ſzo zácsimbo KŠ 1771, 154; pren. i küpo ſzi náſz Bougi ſztvojov krvjouv KŠ 1771, 776
kǜpleni -a -o kupljen: Psenice je cêna na szprotolêtje küplene je 5 frt 10 kr. AI 1875, kaz. br. 8; pren. Za drágo czejno ſzte küpleni KŠ 1771, 503; ti ſztou ſtirideſzét ſtiri jezero, ki ſzo küpleni od zemlé KŠ 1771, 791; Po Kriſztusi ſzo küpleni SŠ 1796, 164
kǜpleni -a -o sam. kupljeni: vnogo lüdsztvo, ki z-küplenim okladjeni domo odhájali KAJ 1870, 117
Prekmurski
kústi -a -o prid. debel, tolst: Vastag; debeli, kuszti -a -o KOJ 1833, 181; jaſz zbrisem doli, kati kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; velike i kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; pren. Bolvánſztvo .. je? Dvouje: Kuſzto i Ténko KŠ 1754, 9; kuſzto Niczefora zmislejnye KŠ 1771, 158; kusztiglaszniki szojo AIN 1876, 8; Ka ſze lejhko na te kuſzte bolvane obrné KŠ 1754, 10
kújši in kúši -a -e debelejši: 2. meszto sztárih droubnih pejnez je dáo kújse (debelejse) grose ozváne; Nasa kô'za je na nisterom meszti kúsa i trdsa KAJ 1870, 30
kústi -a -o sam., v zvezi na kuszti zelo, močno: On je znao mládoga Krála tak na kuszti nalagati KOJ 1848, 59
Prekmurski
mèhki in méjhki -a -o prid. mehek: Puha; méhki -a -o KOJ 1833, 169; je vejka nyegova mejhka KŠ 1771, 81; vejka mejka gráta KŠ 1771, 145; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; Gôs i reca za postelo mehko pérje dáva BJ 1886, 15; Jeli csloveka vmejhkom gvánti oblecsenoga KŠ 1771, 35; Da bi Apoſtolom méhka ſzrcza obészelil BKM 1789, 122
Prekmurski
móder tudi móuder -dra -o prid. moder, take barve kot nebo: Kék, moder -a -o AIN 1876, 11; szvekloscsa kak môder plámen szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Môdri korin plámen AI 1875, kaz. br. 8; kati môdri plaménje AI 1875, kaz. br. 7; je vnogokrát do moudri 'slákov dobro zbitt KM 1790, 76; Na moudri nebéſzaj KŠ 1754, 250
Prekmurski
mr̀ski tudi mèrski -a -o prid. zoprn, grd: Goszpodie merszki nad tisztimi ABC 1725, A7b; Rút; grdi, mrszki -a -o KOJ 1833, 171; Ali tou je jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; kiſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivljenyem, potop napelali KM 1796, 10; za nyimi szo prisli merszki Avarci KOJ 1914, 96; Ár ſzo nyihova dela merſka jálna BKM 1789, 127; Ino vsze prilike mrszke osztávimo KM 1783, 276; Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67
nájmr̀skejši -a -e najbolj mrzek: Ali ſzkrivomá je náj mrſzkejsa dela cſinio KM 1790, 74
Prekmurski
najéti nájmlem dov. najeti: dopuscsenyé dárüvao gdebodi kántore najéti KOJ 1848, 113; Záto nájmle ednoga grka KOJ 1848, 58; da szo jih tiszti najéli KOJ 1845, 110; Tak szo Radgoncsanye skolnika najéli KOJ 1914, 122; I pridoucsi oni, ki ſzo obedenájſzetoj vöri najéti bili KŠ 1771, 65
nájmleni -a -o najet: te'zák je du'zen delo, za steroga oprávlanya volo je nájmleni, dobro opraviti AIP 1876, br. 1, 2
najéti -a -o najet: Escse szo i najéti koudiske okoli hodili KOJ 1914, 118; na ſzvojem laſztivnom najetom meſzti KŠ 1771, 430
Število zadetkov: 3225