Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
1. ljubiti: Lübiti Szretni KM 1790, 93a; Szretni; lübiti, rad biti KOJ 1833, 173; kaibiſze vcſio od nyega Bogá ino mojega blisnyega lübiti TF 1715, 42; po steroi bi te mogli lübiti SM 1747, 50; Steri ſcsé 'zitek lübiti KŠ 1754, 59; I lübiti ga zczejloga ſzrczá KŠ 1771, 142; naj morem tebé popolno lubiti KM 1783, 4; dáj mi lübiti BKM 1789, 129; Kak bi 'zeleli 'zitek lübiti KAJ 1848, 7; deca jih moro lübiti AIN 1876, 9; ka delam, ne lübim KŠ 1771, 462; Bogá hválim, postüjem, lübim KM 1783, 3; Da Te ſztálno lübim BRM 1823, 9; Ti nász ſztejm lübis krouto BKM 1789, 11; Zvun tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; ka nyé Boug lübi KŠ 1754, 220; csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mú'ziko BKM 1789, 7b; nyega ſze doſztojno poſtüje, lübi SIZ 1807, 10; V-grehi nelübi váſz BRM 1823, 5; ki lübi Dobro szvoje Králevcsine KOJ 1833, VIII; Goszpod, i lübi praviczo TA 1848, 9; nego lübi tudi sladki sád [lisica] AI 1878, 9; kaj Bogá lübimo KŠ 1754, 14; I lübimo presztajocsa KAJ 1848; Vu zimi ga jáko lübimo BJ 1886, 8; zaka lübite márna TA 1848, 4; koteri mené lübio TF 1715, 18; ki mené lübio SM 1747, 46; Ar lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; naj nyega lübijo KMK 1780, 10; ki nyega lübijo BKM 1789, 11; naj bodo veszéli vu tebi, ki tvoje imé lübijo TA 1848, 5; dobre sestre edendrugoga lübijo BJ 1886, 9; Lübi Bogá zczeiloga ſzerczá TF 1715, 18; Lübi bli'znyega KŠ 1754, 257; lübi bli'znyega tvojega KŠ 1771, 17; Záto lübimo Bogá TF 1715, 18; Záto Bogá lübimo KŠ 1754, 68; ne lübmo ſze zricsjom KŠ 1771, 731; Naj te z-czejloga ſzrczá, i duse lubimo KM 1783, 10; I jáko krouto je lübte KŠ 1754, 33; ſzinki, lübte ſze med ſzebom KŠ 1771, 261; lübte nepriátele vaſe KŠ 1771, 184; kaibi ſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tuvariſſa lübo TF 1715, 15; Kaibiſze mi Bogá nyega lübili TF 1715, 13; da bi Boug vas Ocsa bio, lübili bi me KŠ 1771, 294; naj li Jezusa lübijo KŠ 1754, 220; Zváo bom lüſztvo i lübo KŠ 1754, 127; Ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode drügoga lübilo KŠ 1771, 225; Ar, csi bodete lübili li té KŠ 1771, 17; Kriſztus je náſz tak lübo KŠ 1754, 215; Lübo je pa Jezus Mártho KŠ 1771, 303; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1754, 121; ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1771, 272; vſzi, ki ſzo peſzmi lübili BKM 1789, 5; Kákda moremo naſſega bli'znyega lübiti KŠ 1754, 28; vcsini, da te zevſze duse, pámeti ino moucſi moje lübim KŠ 1754, 226; Nego tvoio miloscſo, stero davas, stere lubis SM 1747, 90; steri te prav lubi SM 1747, 90; Záto kak nyemi lübi, Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268
2. ugajati: oh ſzrecsa! jálna düſe mreſa, ti mi ne lübis SM 1747, 77
3. imeti: verbumi pa, steri v-jedinszkoj trétyoj persóni ik szillabo lübijo KOJ 1833, 49
lübléni -a -o ljub, ljubljen: Kedves, lüblen -a -o AIN 1876, 15; Ovoje moi lübleni ſzin TF 1715, 38; Dai meni o lübléni Bog SM 1747, 53; nas lübléni Otsa nebeſzki KŠ 1754, 158; Szin moj, te lübléni KŠ 1771, 10; I ſzin Márie lübléni BKM 1789, 3; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Ne bi, lübléna decza KM 1790, 84; lübléna csi Márie KOJ 1845, 84; je roditelom i vučiteli jáko lübléna bila BJ 1886; boidi miloſztiv meni za tvoiega lüblenoga ſzina britko moko SM 1747, 60; Kaj Bog nyo odlocsi, I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; Lüblénomi ſzlovenſzkomi Národi SM 1747, 2; Te ſztariſi lüblénomi Gájuſi KŠ 1771, 740; Gda bi pa eſcse ednoga lüblénoga ſzvojega Sziná meo KŠ 1771, 139; stere je náſz ſzébi zoubſztom prietne vcsino, vu tom lüblénom SM 1747, 21; po Kristussi tvoiem lüblénom ſzini SM 1747, 48; vu tebi, mojem lüblénom Jezusi KŠ 1754, 239; mámo proſziti, kako lübleni ſzinkove TF 1715, 26; Lübléni moji, mi ſzmo zdai Bosji ſzinouve SM 1747, 32; proſzimo, kako lübléni ſzinovje KŠ 1754, 153; Moji lübléni prijátelje sztojijo TA 1848, 31; za oszrecsanye szvojih lüblénih otrokov KOJ 1845, 6; ka nebi mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; kako lübléni ſzinovje ſzvoje lübléne Otseve KŠ 1754, 153; nego, liki lübléne moje ſzini, opominam KŠ 1771, 497
lüblénejši -a -e bolj ljubljen: Jezus, Od vsze ſztvári lublenejſi KM 1783, 252
nájlüblénejši -a -e najljubši: Ete je deci te nájlüblenêši svétek BJ 1886, 38; Slaviček záto za volo lepoga pevanja je najlüblenejši ftič AI 1878, 27
lübléni -a -o sam. ljubi, ljubljeni: Vi pa, lübléni gori czimprajte váſz KŠ 1754, 2b; Lubléni! ne vörte vſzákomi dühi KŠ 1771, 732; Csinasi lubléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Vidilo ſze je nám poſzlati kvám, zlüblénimi naſimi Barnabáſom i Pavlom KŠ 1771, 390
1. potreben, brez katerega ni mogoče opravljati določenega dela, dejavnosti: Szükséges, potrêben -a, -o AIN 1876, 34; plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Potrejben je i vleti [ogenj] BJ 1886, 8; da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; odeteu potrebno dáva TF 1715, 21; potreibno vreime TF 1715, 29; Teili i Düssi daie hráno vpotreibno vreime SM 1747, 87; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá vpotreibnom vreimeni SM 1747, 75; Ki vpotrejbnom vrejmeni dávas hráno KŠ 1754, 267; zdobrim delom naprej ſztáti, gde ſzo potrejbni KŠ 1771, 661; ſzeje vecs nikelko potreibni redov priverglo TF 1715, 9
2. brez katerega kaj ne more biti, obstajati: Táksi Pop je potrejben bio, Kije za náſz doſzta trpo BKM 1789, 65; námje potreibna verna ſzlüsba TF 1715, 7; Potrejbna je vöra vſzákom csloveki KMK 1780, 5; vám je potrejbno bilo naj prvle gúcsati rejcs Bo'zo KŠ 1771, 384; Ka je potrejbno vſzákomi csloveki KMK 1780, 5; tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; i na zadoblenyé potrejbne meni miloscse KM 1783, 4; Terplenye je pa vám potreibno SM 1747, 27; Ponizte ſze, naj váſz vpotrejbnom vrejmeni zviſzi KŠ 1771, 713; Zezávaj me vpotrejbnom vrejmeni BKM 1789, 244; Szvejt? Csi ga bole lübimo, liki je potrejbno KŠ 1754, 12
potréjbnejši -a -e potrebnejši: tak jo i mi za veliko i od vſzega za naj bole potrejbnejſo preſtimajmo KŠ 1771, 849
nájpotrébnejši tudi nájpotréjbnejši -a -e najpotrebnejši: Stere kotrige tejla ſze vidijo naj nemocsnejſe biti, naj potrebnejſe ſzo KŠ 1771, 515; Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol ino stolci BJ 1886, 7; ete mále ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8
potréibni tudi potréjbni -a -o sam. potrebni: naj dela, da má kaj ponuditi tomi potrejbnomi KŠ 1771, 582; Od toga ednoga potrejbnoga KŠ 1771, 201; Vſza ona koteraſzo potreibna TF 1715, 29
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492
1. uslišati: inoje obecſau kai náſz hocſe poſzlühnoti TF 1715, 31; i ti ſzi náſz obecsal miloſztivno poſzlühnoti SM 1747, 62; ka náſz ſcsé poſzlüjhnoti KŠ 1754, 181; jaſz nyé poſzlüjhnem KŠ 1754, 182; poſzlühnem te KŠ 1771, 416; 'Zelejnye ti nevolni poſzlüjhnes KŠ 1754, 181; Vſze bom tecsaſz kricso, dokecs me poſzlühnes BKM 1789, 288; ſzeje ſzkrilo nyegovo licze od váſz, kai váſz ne poſzlühne SM 1747, 6; csi bomo ga kaj proſzili pouleg nyegove voule poſzlüjhne náſz KŠ 1771, 735; prosnyou Boug poſzlüjhne KMK 1780, 32; Csi te poſzlühne KŠ 1771, 59; Bôg me poszlühne gda bom ga zezávao TA 1848, 4; I kikoli niti ne poſzlüjhnejo váſz KŠ 1771, 118; Törk zdáj 'se pá mocsen Czaszara neposzlühne KOJ 1848, 106; Goſzpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; Ah poſzlühni SM 1747, 91; zdihavanye nyegovo miloſztivno poſzlühni SM 1747, 64; Poſzlüihni, Goſzpon, moje pregányanye SM 1747, 70; Oh poſzlüjhni me KŠ 1754, 233; proſzimo te, poszlüjhni náſz KM 1783, 10; I poszlühni nase ponizne molitvi BRM 1823, I; I poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1
2. poslušati: I me kricsanye poſzlühni BKM 1789, 8; Ah, teda mi zdihávanye Poſzlühni SŠ 1796, 138; poszlühni recsi moje TA 1848, 12; poſzlüjhnite mojega zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410; vezdaj poſzlühnite SŠ 1796, 58; Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3; Poszlühnite eto vszi národje TA 1848, 39; O 'Zidovje, pouleg rázuma bi váſz poſzlühno KŠ 1771, 398; vu vrejmeni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; poſzlüjhno ſzam tebé KM 1796, 66; kaj ſzi me poſzlüjhno KŠ 1771, 305; i poszlühno me je z gore TA 1848, 4; Jelénka je poszlühnola, ali nêpozábila navuka KAJ 1870, 143
poslǘhnovši tudi poslǘjhnovši -a -e
1. poslušajoč: Oni pa poſzlühnovſi Krála, sli ſzo tá KŠ 1771, 7
2. ko je uslišal: I on poſzlüjhnovsi nyegovo prosnyo zmogao ga je KM 1790, 46
poslǘhnjeni tudi poslǘjhnjeni -a -o uslišan: i pozlüjhnyen je oſzlobodjeni KŠ 1771, 678; Gda poſzlühnyen z-tvoje miloscse Razveſzelis BKM 1789, 304; Malo steri poszlühnyen bio AIP 1876, br. 7, 1; Ár je poſzlühnyena 'Ze molitev tvoja BKM 1789, 194; Bár da bi poszlühnyeni bili AIP 1876, br. 6, 3; tákove proſnye priétne oczi ino ſzo od nyega poſzlühnyene TF 1715, 31; prosnye od nyega ſzo poſzlüjhnyene KŠ 1754, 181; poſzlüjhnyene ſzo tvoje molitvi KŠ 1771, 373
poslǘhšeni -a -o uslišan: naj sze tém bolje ogvisajo, ka de nyihova rêcs od törka poszlühsena AIP 1876, br. 6, 3
1. posveten: Ár csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mu'ziko BKM 1789, 7b; o! ti náj prestimanejsi szveczki kincs KOJ 1833, IX; Vucsenikov obláſzt je nej ſzveczka KŠ 1771, 64; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; vünejsnye ſzveczko zadomeſztsá-vanye je pa ſzloboudno KŠ 1754, 40; ſzkrb je zadavi, I ſzveczko po'zelejnye BKM 1789, 179; Ocsiscsávaj hüdo volo Zſzveczkoga po'zelejnya KŠ 1754, 258; i vtelikájsem premi-nyávanyi ſzveczkoga dugoványa KŠ 1771, A2b; hitrej pridem od te ſzveczke vſze teskoucse na ſzlatko pocsivanye SM 1747, 78; brezi vſze ſzveczke modrouſzti KŠ 1771, 339; cslovik, ki dela tiſzto, ſtero ſzveczkomi 'zitki ſzlü'zi KŠ 1771, 446; ſtiri proſnye [očenaša], na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26; Csi ſzveczki návuk ſze vcsimo KŠ 1754, 24; Na tri ſztáve .. Szveczko KŠ 1754, 217; Ma po etom ſzveczkom krátkom ſitki dicsimo po Jesussi SM 1747, 55; Sto ſzo Ocsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; ki bi váſz porobo po ſzveczkoj modrouſzti KŠ 1771, 606; Ka je Szveczki lüdi cséſzt KŠ 1754, 218; ſzveczke krále i poglavni-ke ſzvoji vüſzt mecsom ſzpokole KŠ 1771, 764; Odvrni od tvojega lüsztva ſzveczke nevoule KM 1783, 22; Znáte, kaj ſzam nej vzéo nikaj ſzveczka blága SŠ 1796, 76; vu nevoljái ſzveczki düſe ſiveti SM 1747, 57
2. ki je, obstaja na svetu: Dáj 'ziveti, ſzveczko márnoſzt oſztaviti BKM 1789, 115; Vu tvem ſzveczkom 'sitki zakaj más tvo radoſzt SŠ 1796, 9
svècki -a -o sam. posvetni: Polgár szveczki -a -o KOJ 1833, 169; Od tébe naj ſze mi, I nej od ſzveczki ſzenya BKM 1789, 382; Tomi rad nehám ta ſzveczka KŠ 1754, 261; ſzveczka pak vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; Te o'zenyeni ſze pa ſzkrbi za ta ſzveczka KŠ 1771, 503; Li ta ſzveczka 'zelê BRM 1823, 38
odràščeni tudi odràšeni -a -o odrasel: Ár je Károl kak eden popunom odraſcseni cslovik KM 1790, 58; doklen zdeteta odrašen človek gráta BJ 1886, 39; Od toga sze mlajsé tak szplási, da tüdi odrascseno v-kmici z-hi'se vö neszmi KOJ 1845, 101; je escse véksi rázlocsek med mládov i odrasenov sztvarjóv KAJ 1870, 111; Odraseni lüdjé szo véksi KAJ 1870, 30; Či je že odrašene lüdi sréčao BJ 1886, 23
odràščeni tudi odràšeni -a -o sam. odrasli: Ki Potrdjenyé ſcsé gori prijéti, naj bole ti odraſcseni KMK 1780, 60; Palinka je deteti grivi csemér, takáj i odrasenim KAJ 1870, 46
siromàškejši -a -e siromašnejši: i naj csinío [dobra] z-onimi, ki ſzo od nyih ſziromaskejsi KM 1790, 52; Siromaškejši lüdjé sebi ešče krüha pečéjo BJ 1886, 27
nájsiromàškejši -a -e tudi nájsrmàški -a -o najsiromašnejši, najrevnejši: Jezus náj ſziromaskejſi KM 1783, 40; sze je privádo z-vszáksim náj sziromaskejsim fárnikom sze szpriátliti KOJ 1845, 5; Od kralá do najszrmaskoga csloveka sze 'zaliva AIP 1876, br. 2, 2
1. snažen, čist: Tiszta; csiszti, sznásni -a -o KOJ 1833, 176; Mačka .. Jáko snajžna, liže AI 1878, 9; Vſznájsnom gvánti hodimo BKM 1789, 233; Vu szvetloj i sznájsnoj vucsilnici KOJ 1845, 6; Rano ſztáne zſnájsnim Gvantom BKM 1789, 2b; pren. naj ti ſz-ná'snim tejlom ſzlü'ſimo KM 1783, 102
2. dostojen, spodoben: Potrejbno je záto püſpeki biti ſznáj'znomi KŠ 1771, 637; ſznaj'snimi ricsmi naj vadlüje grejhe KMK 1780, 78
3. lep, urejen: Szvéti Ladiszlav za volo szvoje sznáhsne zvünejsine sze je dopádno KOJ 1848, 22; angyela nájdejo Snájsnoga vu bejlom gvánti BKM 1789, 97; Priſzpodobno i 'zene vu ſznáj'znoj odeteli ſze naj ſzná'zijo KŠ 1771, 636; ſteroga ſzo vſzáki dén pred czérkevne dveri dejvali one, ſtere ſze zovéjo ſznáj'zne KŠ 1771, 348
snájžni -a -o sam. lepi, krasni, ponižni: Marko ſze 'Zidovſzki Mardocheus, ſznáj'zni, zové KŠ 1771, 100; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznajge KŠ 1771, 515
teškéjši -a -e težji: Tejm táksim na véksega i teskejſega racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek KŠ 1754, 35
tèžki -a -o sam. težki: Pokázao szi lüdsztvi szvojemi te'zka TA 1848
zabèleni -a -o zabeljen: Zsiros; mászen -a -o, zabelen -a -o KOJ 1833, 184
zdravéjši tudi zdravéši -a -o bolj zdrav: Zakaj je káhlena hi'sa zdravejsa od dimnatne KOJ 1833, XV; Voda je doszta zdravêša KAJ 1870, 46
zdràvi -a -o sam. zdravi: Nikaj zdravoga nejga vmojem tejli KŠ 1754, 241; Ar zdravomi nej trbej Vrácsa KŠ 1754, 257; ne potribüjo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 28
1. ki je umrl: kai je on .. ino mertev SM 1747, 7; jaſz ſzem pa Mertev BKM 1789, 106; kak mrtev ſzám ſzebé nemore o'ziviti KŠ 1754, 124; Ár je ete moj ſzin mrtev bio KŠ 1771, 223; Eto ſzo praj za ké ſzam mrtev bio SŠ 1796, 8; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; O'zivljenye naſſega mrtvoga tejla KŠ 1754, 138; I mrtvoga teila Vorjem gori ſztányené BKM 1789, 7; da bi ga vidili 'ze mrtvoga KŠ 1771, 330; ti varivácske i vcsinyeni ſzo bili, liki mrtvi KŠ 1771, 97; o'zivi vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138
2. ki ni sposoben opravljati svoje funkcije: Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; vdovicza 'zivoucsa mrtva je KŠ 1771, 640; i mené czilou mrtvoga na dobro gori zbüdi KŠ 1754, 232; i gda ſzmo mi mrtvi bili v grejhi KŠ 1754, 117; Gnile i mrtve kotrige KŠ 1754, 131
mr̀tvi tudi mèrtvi -a -o sam. mrtvi: i on od mertvi goriſztano TF 1715, 23; Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; sive ino mertve ABC 1725, A5a; nesen je vö eden mrtvi KŠ 1771, 188; Ár mrtvi gori poſztánejo BKM 1789, 19; Ár ti mrtvi ne dicsijo tebé KŠ 1754, 228; natrétyi dén od mrtvie gori vſztano TF 1715, 22; je gori ſztano od mrtvi KŠ 1754, 98; ſzodecz 'zivi i mrtvi KŠ 1754, 113; on je ſztano od mrtvi KŠ 1771, 47; niháj tim mrtvim pokápati KŠ 1771, 26; Pride ſzoudit 'zive ino mrtve KŠ 1754, 113; mrtve zbüdjávajte KŠ 1771, 32; Odnet pride ſzoudit 'sive, i mrtve KMS 1780, 7
nevèrni tudi nevö̀rni -a -o sam. neverni, nevernik: Te neverni doſzta bánte ma SM 1747, 96; Zaka právi te neveren preklésztvo na Bôga TA 1848, 8; Goszpôd szkuszi toga nevernoga TA 1848, 9; Kak dugo bodo vpékli ti neverni KŠ 1754, 146; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; On náſz od ti neverni odloucſi KŠ 1754, 126; ka je v-Grecskom orſzági od ti neverni na edno Olivo obeſeni KŠ 1771, 159; Gda Kriſztusa pride ſzoudba, Nevernih Sententia BKM 1789, 9; ſze greihi odpüſztio, a nevernim ſze pak doli zaderſio TF 1715, 34; tim nevernim ſze pa nyihovi grejhi zadr'zijo KŠ 1754, 193; Dabi povernoli ktebi, Toga ſzvejta neverne BKM 1789, 148; On na te neverne dá de'zd'ziti 'zarjo TA 1848, 9; i táo nyegov ſztimi nevernimi polo'zi KŠ 1771, 214; Gda hocses na ſzoudbo priti, Nevörne pa kaſtigati BKM 1789, 2
1. videti, z vidom zaznavati: I iſzkao ga je vidti KŠ 1771, 197; Piszki sze nemorejo scüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; šteroga je po manažeriji viditi AI 1878, 7; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Csi vidis gyüncza brata tvojega KŠ 1754, 66; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Atila, gda vidi Pápo KOJ 1848, 4; Vsza vidi, razmi KAJ 1848, 9; naj vsaki vidi ino zná BJ 1886, 4; da mi tebé vidimo SM 1747, 55; gda ga vidimo hüdou csiniti KŠ 1754, 39; geto vidimo, ka ſze godi KŠ 1771, 339; vidimo, kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3; nazvejſztita ſtera csüjeta i vidita KŠ 1771, 35; kai vi zdai vidite SM 1747, 14; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene, kaj vidijo KŠ 1771, 43; nyegove ocsi vidijo TA 1848, 9; Jaſz bodem vidil tvoje licze SM 1747, 32; ka de kákſe znamejnye vido KŠ 1771, 250; nebode vido toga vecs na veke TA 1848, 8; ne bodete me vidili od etecz máo KŠ 1771, 79; i vidoucsi vidili bodete KŠ 1771, 43; nyega vidili bodejo SM 1747, 30; neſzi prſzt tvoj eſzi i vidi roké moje KŠ 1771, 333; ti vidi KŠ 1771, 93; naj ga vidim KŠ 1771, 140; naj nej li ſzamo ti vtemnoſzti godécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; Gda bi pa tou lüſztvo vidilo KŠ 1771, 28; kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; i Abraháma ſzi vido KŠ 1771, 296; Bogá je niscse nej vido KŠ 1754, 102; vido je ednoga csloveka ſzedécsega KŠ 1771, 28; Okou je nej vidilo KŠ 1754, 142; tam pa edno szrno vido AI 1875, kaz. br. 7; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; csula ino vidila je vsze KAJ 1870, 18; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; i mi ſzmo vidili SM 1747, 19; Goſzpodne, gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Vidili so ga v boji AI 1878, 6; ár ſzo vidile ocsi moie, tvoie Zvelicſanye SM 1747, 58; Ali ka ſzte vö sli vidit KŠ 1771, 189
2. spoznati, ugotoviti: ako scsés videti koje Bogu drágo SM 1747, 87; Steo bi videti, ſto more prouti náſz BKM 1789, 356; Sztrasno je viditi kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; Kak vidim nyega diko BKM 1789, 15; vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; vidim zbantüvanoga Boga KM 1796, 7; Vidimo záto, kaj Goszpodin Boug SIZ 1807, 8; Ár vidite pozványe vaſe KŠ 1771, 492; Jaſz ſzám, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Vido bom 'sitek vekvecsni SŠ 1796, 163; ár mi nyega vidili bodemo SM 1747, 32; I vidili bomo, liki jé KŠ 1754, 143; Indasne ſzvécze vid’limo SŠ 1796, 16; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1754, 45; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1771, 13; tak ſzpoznaj ino vidi KŠ 1754, 75; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; vidite, varte ſze od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 126; Szküszte i vidite, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 26; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1754, 108; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1771, 153; Teda Herodes gda bi vido, kaj je ospotan KŠ 1771, 8; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki KŠ 1771, 534; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva KŠ 1771, 361; Vido szam pri tom deli KOJ 1845, V; Dare je zato ſena vidila kai je dobro jeſzti SM 1747, 6; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 3
3. dočakati, doživeti: Steri ſcsé viditi dobre dni KŠ 1754, 59
4. v medmetni rabi izraža opozorilo, spodbudo: Vidis neimám nikoga SM 1747, 71; vidis, brat, keliko jezero 'Zidovov je vörvajoucsi KŠ 1771, 408; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpoduje BKM 1789, 413; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpodüje SŠ 1796, 133; Ár 'sena ſzvojega mo'sá vis poſtuje SIZ 1807, 54; Vis, nerázumna 'zivina Nevcsini niksega bina KAJ 1848, 293; dobro dête moje, vis, kak nevolen szem jasz KAJ 1870, 8; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 18; vidijo, plemenita goszpoda, to szo moj ocsa KAJ 1870, 54; Vidi, da vecs ne pregrejsi BKM 1789, 220; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30
vìditi se -im se
1. videti se, viden biti: Li vidi ſze, ka je z-Vlaskoga orſzága KŠ 1771, 668; kaksté neznameniti szi sze on bidti vidi KAJ 1848, III; Taksega hipa sze nyemi i edno megnenye dúgo bidti vidi KAJ 1870, 159; Gda ſze oni zvuna tej mouk Vidijo KŠ 1754, 274; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Naj ſze ne vidis lidém, ka ſze poſztis KŠ 1771, 19; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; csinijo, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1754, 21; I vidile ſzo ſze pred nyimi, liki zbloudnoſzt KŠ 1771, 254
2. zdeti se: Csi ſze glih nám csáſzi vidi SM 1747, 73; Zbrojávajte piſzma, ár ſze vám tak vidi, ka vu nyih, 'zitek vekivecsni máte KŠ 1754, 4; Csüli ſzte preklinyanye, ka ſze vám vidi KŠ 1771, 150; Ka ſze ti kvárno vidi BKM 1789, 15; geto ſze ti naj neoupacsno ne vidi KŠ 1754, 5b; Ar oni ſzo náſz malo vreimena, kak ſze nyim vidilo, kastigali SM 1747, 30; med sterimi szo sze mi te edne zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII; Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; Tak i vi ſze zvuna vidite lidém pravicsni KŠ 1771, 77
3. ugajati, biti všeč: Tettzeni; dopádnoti, viditi sze KOJ 1833, 175; naj csini kak ſze mi vidi SM 1747, 72; Vzemi me, gda ſze ti vidi Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; Kel’ko ſze vam vidi, jejte ino píte SIZ 1807, 32; tak teda, kak sze komi vidi KOJ 1833, 90; z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8; Vidilo ſze je i meni zrédom tebi piſzati KŠ 1771, 161; Nej sze je vidilo Sztvoriteli nebeszkomi SIZ 1807, 8; vidilo sze je nyemi pohájati KOJ 1833, IX
vidóuči -a -e
1. videč: djánya grejh? Ov ſze doprneſzé znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva mojega KŠ 1771, 361; Vidoucsi pa to lüſztvo, ſzmilüvao ſze je KŠ 1771, 31; Ona pa vidoucsa, zburkala ſze je KŠ 1771, 163; I vſze lüſztvo vidoucse, ka je vcſinyeno KM 1796, 111; zdobri del vaſi vidoucsi vas 'zitek dicsijo Bogá KŠ 1771, 706; Vidoucsi i’ od pléſzanya vö obrnyeno plecse SIZ 1807, 56
2. viden: ſze je i ſzkázao vidoucſi od nyih KŠ 1754, 112; Szkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti Vidoucse zemelſzko dugoványe KŠ 1754, 184; Czérkev je vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; Ne pride vecs doli knám zvidoucſim tálom KŠ 1754, 113; zvidoucsim tálom pa ete Áldov aldüje Pop KMK 1780, 51; darüjes na obládanye vszejh mojih vidoucſih protivnikov KM 1783, 66; je Boug ete ſzvejt zne'zivoucſimi, vidoucſimi i nevidoucſimi ſztvármi napuno KŠ 1754, 93
vidóuči -a -e sam. vidni: da ſzo ſzti nevidoucsi ta vidoucsa vcsinyena KŠ 1771, 690; Ár mi ne glédamo ta vidoucsa KŠ 1771, 536; Ne 'zelej düſa eta vidoucsa BKM 1789, 283
vìdivši tudi vidévši tudi vidévči -a -e ko je videl: Jezus i nikoga nej vidivſi zvün te 'zené ercsé KŠ 1771, 292; Sto vidévſi nyéno 'saloszt KM 1783, 239; Pa rejszan vidévsi Gejza, da sze lüsztvo vösztrejbi KOJ 1848, 10; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſſa da videvsi vaſſa dobra dela, dicsio KŠ 1754, 156; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 7; Bojdmo záto veſzéli, Vidivsi Bo'za dela BRM 1823, 73; Vidévcsi Jo'zef, ka nyegovo delo zakrito osztána AI 1875, kaz. br. 7
vídeni tudi vídjeni -a -o viden: Ki je videni po vnougi dnévi od onih KŠ 1771, 383; I oni ſzliſavſi ka 'zivé, i viden je bio od nyé KŠ 1771, 155; Videno je, kak ti o Bôg, hodi TA 1848, 53; szunce je nê vecs videno KAJ 1870, 84; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premanyávam KAJ 1870, 6; Tam jeſzte blá'zenſztvo Od ôcs nej vidjeno BRM 1823, 339
1. visok, razsežen v navpični smeri: Struc Visiki je okoli 2 i pol metera AI 1878, 22; V ništerom mesti je visoka BJ 1886, 34; Z-ete 'ſenidve ſzo zisli oni viſzikoga zráſztva KM 1796, 10; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; I gori me je neſzao na viſziki brejg KŠ 1771, 805; i gori je je pelao na edno viſziko gorou KŠ 1771, 55; na edno jáko viſzoko gorou KŠ 1771, 11; i zviſzikov ramov je je vö'znyé ſzpelao KŠ 1771, 382; med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvüsni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; pren. Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi TF 1715, 38
2. visok, pomemben, na višji stopnji: Zmosnoſzt viſzoukoga Bogá SM 1747, 10; za nyidva viſzokoga gucsa i piſzanya volo KŠ 1771, 260; Jezik je viszikoga czila skér KOJ 1833, VIII; Z dopüſcsenyom Králeſzke Viſzoke ſoule Stamparie KM 1796, 1; i düse viſzoukoi veliko hválo dájemo KŠ 1754, 223
víšiši tudi víšeši tudi višéjši -a -e višji: i visejſi od nebéſz vcſinyeni KŠ 1754, 103; bole ſzam jaſz vu vdárczaj viſejſi KŠ 1771, 548; i veliko visesi ali ni'sesi kak szvetiscse KOJ (1914), 103; ali szo visese goré KAJ 1870, 92; od ſeroga je viſisa KŠ 1771, 669; csi sze na visisi sztan pozdignyeni KAJ 1870, 54; i poetom na visiso ceno szpravili AI 1875, kaz. br. 8
nájvíšiši -a -e najvišji: ti ſzi ſzám náj vſiſi Jezus Krisztus KM 1783, 108; ár ſzi náj viſiſſa dobrouta KMK 1780, 94; Té réd je naſztavo náj viſiſſe modrouſzti Boug KM 1790, 84; Od eti szo sze nájprvle v-nájvisisom meszt szpominôli AIP 1876, br. 1, 8; Divja koza bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16
vìsiki tudi vìsoki -a -o sam. visoki: Ár, ka je pred lidmi viſzoko, odürnoſzt je pred Bougom KŠ 1771, 226; Viſzika od ſzébe ne miſzlite KŠ 1771, 476
nájvišéši -a -e sam. najvišji: Od najvisêsega do najniszikoga vszefelé lüsztvo bilô AIP 1876, br. 2, 2
1. dober: dober mir TF 1715, 29; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; arie on dober ABC 1725, A6a; O Dobri, vſzamogocſi Bog SM 1747, 61; Bosja dobra vola TF 1715, 28; ſzvoje dobre ocſinſzke volje TF 1715, 21; zdobre voule KŠ 1754, 230; vu táksoi dobroi ſztalnoſzti SM 1747, 5; vu vſzákom dobrom cſinényem SM 1747, 49; mati dobri dejl KŠ 1754, 82; vſze dobro je SM 1747, 75
2. v zvezi dobro djanje dobrota: vu tvojega ſz. Sziná znami dobrom djányi nikaj ne dvojimo KŠ 1771, 843
dòbri -a -o sam. dobri:vſze dobro iſcse SM 1747, 75; gotov vſzáksemi dobro csiniti KŠ 1771, 444; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; Vzemi za dobro TF 1715, 9; po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16; vu vſzem dobrom prav vjedina SIZ 1807, 7; zeſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; Düſſevna i Telovna dobra proſzimo TF 1715, 25; od koteroga vſza dobra csüli bomo SM 1747, 84; telovna dobra od Bogá proſzimo KŠ 1754, 152; vküp ſzprávim dobra moja KŠ 1771, 212; morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; ki ſzo dobra csinili KM 1783, 16; Nikai dobroga TF 1715, 37; tou dobro gráta SM 1747, 25; vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsati KOJ 1833, V; vſze dobro dáva TF 1715, 21
1. kriv, zakrivljen, neraven: Görbe; krivi -a -o KOJ 1833, 157; Kriva naj bo rávna BKM 1789, 13; Vcsini rávno ka je krivo BKM 1789, 118; Krivo ſze naj zravna BRM 1823, 6; i naj bodo ta kriva na ravniczo KŠ 1771, 173
2. ki povzroča kaj slabega: kriv bode tejla i krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208
3. ki ni v skladu z dejstvi: Eſzi ſzliſi kríva vága KŠ 1754, 50; naj krivo vcsenyé i nepobo'zni 'zitek odvrácsajo KŠ 1754, 217; Ár zſzrczá zhájajo krivo ſzvedouſztvo KŠ 1771, 51; Krivo vcsenyé tiraj od náſz SŠ 1796, 3; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Kakda bli'znyega vkrive la'zi zmejsamo KŠ 1754, 54; Ne gúcsi krivoga ſzvedocsánſztva prouti tvojemi bli'snyemi KM 1790, 110; Krivoga zmislênya nevervanye BRM 1823, VII; krive priſzege zdr'závanyem KŠ 1754, 18; vari ſze od tvoje laſztivne krive miſzli KŠ 1771, 444; iſzkali ſzo krivo ſzvedouſztvo prouti Jezuſi KŠ 1771, 91; ſzvoje vu krivom vadlüvanyi i vöri potrdjávanye KŠ 1754, 196; kai ſzmo pregreiſſili zkrivim priſzéganyem SM 1747, 54; dvakrat pregrisih, 1. ſzkrivim priſzéganyem KŠ 1754, 18; kakda ſze krſztsánſzki návuk ſzkrivim vcsenyom oſzkrúni KŠ 1771, 716; Csi ali ga pa ſzkrivimi ricsmi vkanimo KŠ 1754, 55
4. ki je v nasprotju s priznanim, pravilnim: Jálen cslovik, krivi mou'z z jálnimi vuſztami hodi KŠ 1754, 55; Sztánejo krivi Kriſztusje i krivi Proroczke KŠ 1754, 12a; nego i krivi Apoſtolje ſzo ſze pobüdili KŠ 1771, 434; Varte ſze pa od krivi prorokouv KŠ 1771, 22; ſzo rávno tak csinili krivim prorokom ocseve nyihovi KŠ 1771, 184; Molitev za Czérkev prôti krivim vucsitelom TA 1848, 4; I poſztavili ſzo krive ſzvedoke govorécse KŠ 1771, 358; Vrág .. po krivi vucsiteli KŠ 1754, 164
krívi -a -o sam. krivi: je argumentum, gde opomina proti tim krivim KŠ 1771, 757; Csi kaj krivoga, ali negvusnoga prepovidávamo KŠ 1754, 56
lǜcki -a -o sam. tuji: Jaj onomi, ſteri hüdou to lüczko 'zelej KŠ 1754, 62; Krádnoti je kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48; I csi ſzte vu lüczkom nej verni, to vaſe ſto vám dá KŠ 1771, 225
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 162
- Naslednja »