Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
neroden -dna prid. brezbožen: spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja: Vy nerodni im. mn. m na Iona (I/2, 169). Nastalo po elipsi iz Boga neroden; → bogoneroden.
Svetokriški
noč -i ž noč: naſh dan je tu tekozhe naſhe shivejne, nuzh im. ed. je ta ſmertna ura ǀ Ne bò dan, inu ne bò nozh im. ed. ǀ v' ſpumladi, inu v' Jeſſeni, kadar dan, inu nuz im. ed. ſta gliha ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy rod. ed. ǀ do terde nozhj rod. ed. vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ dopoli nozhij rod. ed. quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ gre pozhivat, pruti polinozhi +daj. ed. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh tož. ed., inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ cello nuzk tož. ed. v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo ǀ dan v'nuzh tož. ed. ſe je bil preobernil ǀ trij celle dnij, inu nòzhi mest. ed. po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ je leshal v' nozhi mest. ed. te negnade ǀ de biſi lih pred dnevam, ali o poli nozhy mest. ed. bilu prezei ym terbei dati ǀ on vener ſe is mejſta negane, ampak dua dny, inu duej nozhi tož. dv. je ſtal ǀ de bi pet dny, inu pet nozhy rod. mn. bres ſpaina, inu bres jedy premishlovali ǀ celle nozhy tož. mn. je molil ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij tož. mn. sijdeli → polnoč, → velika noč
Svetokriški
očenaš -a m očenaš: kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh tož. ed., inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ǀ O greshna dusha, katera s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila, kakor ozhenashu rod. mn. smolila (V, 522) ǀ inu vſaki Torek eno ſvejzho pred Pildam S. Annæ pershgati, try ozhe nashe tož. mn., inu try zheszhene ſi Mariæ ſmolit (III, 401) → očanaš
Svetokriški
očiten -tna prid. 1. javno znan, javen, očiten: on je bil en Ohernik, en odertnik teh vboſih ſirotiz, en Publicaner, en ozhitni im. ed. m dol. greshnik ǀ kamer te poklizheio tezhesh, kakor de bi bila ozhitna im. ed. ž loterza ǀ kadar je ena reizh ozhitna im. ed. ž, de vekshi dell ludy letu vej, nei greh ǀ nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne rod. ed. ž, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu daj. ed. m greshniku ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala … eni ozhitni daj. ed. ž greshenzi s'imenam Benedicta ǀ ſpumni na uniga ozhitniga tož. ed. m ži. greshnika ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno tož. ed. ž nevarnoſt premislili ǀ v'ozhitno tož. ed. ž nevarnost ſvoja lebna ſe je podal ǀ s'tem ozhitnim or. ed. m greshnikom rezite ǀ s'tem ozhitnem or. ed. m greshnikam pred Bugam ſe ponishali ǀ shuga takorshnem greshnikom, inu greshnizam, kateri s' nyh greshnem ozhitnem or. ed. s djainu, druge v' greh perpravio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy ozhitni im. mn. m greshniki na Mattheuſa ǀ dokler nebosh szhiſtil tvoje Krajleſtvu od shentovaina, inu od teh ozhitnih rod. mn. grehou ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik rod. mn. loterz ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha, v'mej ozhitnimi or. mn. greshniki Zacheuſa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' mej ozhitnimy or. mn. greshniki Zachæus 2. jasen, nazoren: ſtrashne rizhy ſo en ozhitni im. ed. m dol. ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ na desnizi ozheta Nebeshkiga ſedejti, je enu ozhitnu im. ed. s snaminie ǀ en ozhiten tož. ed. m exempel v'danaſhnim s. Evangeli imamo ǀ En ozhitin tož. ed. m exempel imamo v'danashnim S. Evangelu
Svetokriški
odpustiti -im dov. odpustiti (greh, zamero, dolg): Bug sapovej de imash odpuſtiti nedol., tem kateri so tebe reshalili ǀ n' hozheo ſvojmu ſaurashniku odpuſtit nedol. ǀ nihdar ij nej hotela odpustiti nedol. ǀ ti kateri n' hozhesh tvoimu ſourashniku odpoſtiti nedol. ǀ satoraj tebi is ſerza odpuſtim 1. ed. ǀ aku is praviga ſerza odpuſtish 2. ed. ſi sagvishan v' nebeſſih Krajlovati ǀ sakaj neodpuſtish +2. ed. tedaj tvojmu blishnimu ǀ tudi mu odpuſti 3. ed. vſe reshaleine, kateru je bil od njega prejel ǀ G: Bug je tulikain vſmilen, de volnu nam naſhe grehe odpusti 3. ed. ǀ ta greshnik ſe sgreva Bug mu odpustij 3. ed. ǀ Prerok v imeni Boga njemu greh odpuſtj 3. ed. ǀ te narvezhi grehe odpustj 3. ed. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom, kakor pak drugem greshnikom odpuſt 3. ed. ǀ Ta kateri pak is praviga ſerza neodpuſti +3. ed. ǀ edn timu drugimu odpuſtita 3. dv. ǀ aku my nashim dolshnikom odpuſtimo 1. mn. ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga ſerza hitru poſabio, inu odpuſtè 3. mn. ǀ ODpuſti vel. 2. ed. meni, O moj Bug ǀ Raunu taku bò moj Ozha Nebeski tudi vam ſturil, aku neodpuſtite +vel. 2. mn. en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ odpuſtite vel. 2. mn. meni de ſim vashiga Ozheta umuril ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom odpuſtil del. ed. m ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil del. ed. m ſvoim puntarskom Purgariom ǀ pergreho ym je bil odpoſtil del. ed. m ǀ jeſt bi bil en velik norz, kadar bi mojmu ſourashniku neodpuſtil +del. ed. m ǀ vſe ne enkrat miloſt Boshja je bila ny odpuſtila del. ed. ž ǀ vezhkrat mu je odpustila del. ed. ž njegovo pregreho ǀ ſte morebiti is praviga ſerza vashim ſaurashnikom odpustili del. mn. m ǀ vſe dolge ſo dolshnikom shenkali, inu odpuſtili del. mn. m ǀ gorje bi blu nam, kadar bi neodpuſtili +del. mn. m
Svetokriški
oko očesa s, mn. oči ž, očesa s oko: moie oku im. ed. nemore faliti ǀ ſe zhudim, de od eniga ſamiga ozheſſa rod. ed. govori ǀ imamo hranit, inu varvat njega Svete Sapuvidi, kakor serklu nashiga ozheſſa rod. ed. ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku tož. ed. na voiski sgubili ǀ venem ozheſsu mest. ed. stu, inu duanajst bolesni more biti ǀ hozhe she na tem drugem ozheſſu mest. ed. oſlepeti ǀ obedn s'lepem ozheſſam or. ed. jo nepogleda ǀ zhloveka s' enem ſamim ozheſſam or. ed. pogledat nei ſnamine lubesni, ampak supernoſti ǀ imamo s' obedveim osheſſam or. dv. gledat na nashiga Nebeskiga Shenina ǀ njega temne ozhy im. mn. ſe reſvetlè ǀ vashe ozhij im. mn. ſo shkodlivishi Kakor ozhij im. mn. tega basilishka ǀ ozheſsa im. mn. ſe ſo ijm bila noter uderla ǀ ſe perkashe v'taki zhudni podobi, de ſedem ozhy rod. mn. imà ǀ de bi ſolsè vam s' ozhij rod. mn. tekle ǀ od lubeſni ſolſe mu ſe bile s'ozhy rod. mn. ſe vtargale ǀ ſolſe is ozheſs rod. mn. se njemu vtergaio ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ rod. mn. ǀ ozheſſam daj. mn. neshkodio ſamu to velike rezhy, ampak tudi ta ner mainshi reizh ǀ temma nepuſtij ozheſsom daj. mn. ſvetlobo vjditi ǀ shila s'katerimi ſo ijm ozhy tož. mn. steknili ǀ Vſdigni tuoje ozhij tož. mn. o verna Dusha ǀ Saurashniki ſo ga bili vjeli, ozhi tož. mn. steknili ǀ ozy tož. mn. pruti ſteni oberne ǀ karkuli vejſte de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij tož. mn. ij mezhete ǀ je shpegle na ozheſsa tož. mn. poſtavila ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa tož. mn., inu rokè pruti Nebeſſam ǀ s'ſolsami na ozheh mest. mn. odgovorij ǀ is ſolsami na ozheſsah mest. mn. pravi ǀ na ozheſſah mest. mn. ſe vidi brumnoſt, na lizah diviſhtvu ǀ s' ſolsamy na ozheſsoh mest. mn. ǀ s'ſolſamy na ozhieſſoh mest. mn. ǀ s' ſolſamy na ozhiaſſih mest. mn. ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy or. mn. ǀ palzo strahu Boshijga vſelei pred ozhmij or. mn. dershite ǀ s'ſvojmi ozhmi or. mn. je gledala kadar nje ſynove ſo martrali ǀ s'ozhmij or. mn. vidi ǀ kakor, de bi s'ozhmy or. mn. trenu ǀ s'mojmi ozheſsamij or. mn. milostovimi bodem na vaſs gledal ǀ G. Bug ſe nemore vidit s' teleſſnemy ozheſſamy or. mn.
Svetokriški
ozdraviti -im dov. ozdraviti, pozdraviti: Iesus yh sheli osdravit nedol. ǀ Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit nedol. ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit nedol. ǀ samorimo nashe rane osdraviti nedol. ǀ tulikain ſe pomujash osdrauit nedol. tuoje telu, kadar sboly ǀ oblubi vſe naſhe bolesni osdravid nedol. ǀ ga proſſio, de bi prishal oſdravit namen. ga ǀ hozhesh nei tebe osdravim 1. ed. ǀ Christus je en arzat, kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi 3. ed. ǀ nevarno rano oſdravi 3. ed. s'ogniom ǀ s'taisto arznio, s'Katero naſs osdravij 3. ed., s'to tudi naſs vumorij ǀ O nuzna, inu ſveta arznia! Katera oſdraui 3. ed. vſe naſhe duhoune bolesni ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio 3. mn. ǀ pridi k'nam, inu osdravi vel. 2. ed. naſhe dushe ǀ tu osdravimy vel. 2. ed.+ taku te bom sahvalil ǀ kaj s'en Arzat bode tebe osdravil del. ed. m ǀ eniga ſlepiga zhloveka je bil s'blatam oſdravil del. ed. m ǀ je enimu grehe odpustil, inu dusho mu osdrauil del. ed. m ǀ Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu del. ed. m ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila del. ed. ž tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ te bolne je oſdravila del. ed. ž, te sdrave per mozhi ohranila ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu del. ed. s ǀ nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili del. mn. m ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio de bi jo osdravily del. mn. m
Svetokriški
pestovati nedov. pestovati: je imela devet meſſizou noſſiti ſijnu Boshjga, doijti, inu peſtovati nedol. ǀ S. Ioſeph pak taushenkrat je Chriſtuſa peſtoval del. ed. m, kushoval, objemal ǀ O shaloſtna MARIA, katiriga s'tvojm divizhnim mlekam ſi dojla, inu peſtovala del. ed. ž ǀ Elisabetha Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali del. mn. m ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale del. mn. ž, inu meni ſtregle
Svetokriški
pijan -a prid. pijan: malukedaj ſpati gresh de bi na bil pijan im. ed. m ǀ de ſe li spodershne, ſodi de je pian im. ed. m ǀ nemore ſaſpati zhe nej pyan im. ed. m ǀ ta pijani im. ed. m dol., inu neuſmileni mosh pravi ǀ Mashnik Heli je gledal, inu poshlushal to sheno, ter je ſodil, de je pyana im. ed. ž ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga pyaniga rod. ed. m Zenona ǀ o molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga tož. ed. m ži., inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ ſo bilij dobre vola, inu polovizo pijani im. mn. m
Svetokriški
počasu prisl. počasi: obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ Levu hitru tezhe, vuol pozhaſſu hodi ǀ taku po zhaſſu leta Nuna taku dalezh je bila prishla de ſi je bila naprei vſela is kloshtra vbejshat ǀ Po zhaſſu Abraham, kam gresh ǀ pò zhaſſu, O ti lepa, inu isvolena Diviza → počasi
Svetokriški
počet -a prid. spočet: ò prelepa maria danaſs pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ Maria Diviza je pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ on ſuſebno andoht je imel pruti Marij pres madesha pozheti daj. ed. ž ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti daj. ed. ž ǀ kateri od Adama pridemo, smò v grehij pozheti im. mn. m ǀ vſe ſo bile v' madeshi pozhete im. mn. ž Po dogmi iz 17. stol. je bila brezmadežno spočeta tudi Kristusova mati Marija.
Svetokriški
početje -a s spočetje: popolnama ſi bila zhedna, lepa, inu shlahtna od perve minute tvojga pozhetja rod. ed. ǀ NA PRASNIK ZHISTIGA POZHETJA rod. ed. DIVIZE MATERE MARIAE ǀ od parve minute nje pozhetia rod. ed. vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ dan te vojſke ſaſtopi minuto nje pozhetuia rod. ed. ǀ NA DAN ZHIſTIGA PREſS MADESHA POZHETUJA rod. ed. MARIAE DIVIZE ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga pozhetvia rod. ed. je bila shegnana ǀ kadar kuli jeſt na tuoje zhiſtu Pozhetje tož. ed. ſpumnim ǀ Nikateri hualio nje zhiſtu pres madesha Pozhetvje tož. ed. ǀ S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi mest. ed. pognadala, o Moria ǀ Kadar Maria v'ſvojm pozhetvi mest. ed. bi bila madesh tiga greha doſegla ǀ Bug ne bò perpuſtil, de bi v'ta madesh v' ſvoym pozhety mest. ed. padla, kakor vſy ty Adamavi otrozy ſò padli
Svetokriški
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
Svetokriški
pojti -jdem dvovid. iti: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti nedol. ǀ ga puſti prozh smyram poiti nedol. ǀ Iosve sapovej poijti nedol. oshpegat ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij nedol. ǀ mu sapovej de nema pojtj nedol. v'Egypt ǀ pojdem 1. ed. sa vejtram kamkuli me poneſse ǀ Jeſt poidem 1. ed. v' tvojo Sveto hisho ponishan ǀ nevejm, kam pujdem 1. ed. ǀ neveim kam puidem 1. ed. ǀ sdaj pujdesh 2. ed. v' Jruſalem ǀ kam pudesh 2. ed. ǀ ſam navej kam pojde 3. ed. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa do ſerza poide 3. ed. ǀ de vam dobru pude 3. ed. na tem, inu na unem ſvejtu ǀ bodo … ſrezho, inu shegen imeli, ter ym dobru puide 3. ed. ǀ pujde 3. ed. k' vezhnimu veſſelju ǀ nepude +3. ed. obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju ǀ bres lona sa nym poideta 3. dv. ǀ kakor pudemo 1. mn. pred oblizhe Boshje offrovati, inu moliti ǀ jutre puidemo 1. mn. s' proceſſio ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo 1. mn. v'tu mestu ſamario ǀ pudete 2. mn. v' tu Nebeſku krajlevſtvu ǀ lahku puidete 2. mn. skuſi urata nebeska ǀ v' kratkem zhaſſu pujdetec 2. mn. is tiga ſvejta ǀ Aku nebote kakor ty nedolshni otrozhizhi, nepujdete +2. mn. v' nebeſſa ǀ vy lahku poidete 2. mn. skuſi, dokler ſte vboſi ǀ otrozy pudeio 3. mn. petlat ǀ kateri ſò v'naglaunem grehu umerli pujdeio 3. mn. v'to vezhno paklensko martro ǀ s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo 3. mn. v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ bres vſe teshave poideio 3. mn. skuſi lete urata v' nebeſſa ǀ greshniki, ali greshnize, od katerih ſim govuril nepoideio +3. mn. v' nebeſſa ǀ Poide vel. 2. ed. sa Chriſtusam, O kershena dusha, ter pogledaj koku pohleunu klezhi ǀ Pojdi vel. 2. ed. inu tudi ti taku ſturi, kakor je bil ta Samaritan ſturil ǀ poidi vel. 2. ed. tedaj Saul, inu vſe pokonzhai ǀ tvoy grehy ſo tebi odpuszheni, poydi vel. 2. ed. v' myri damu ǀ zhe ſe boysh pred Boga Vſigamogozhiga priti, pojde vel. 2. ed. s' mano tvojo Materio ǀ S. Juri pravi poimo vel. 1. mn./dv. ǀ narpoprej pojmo vel. 1. mn. v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol ǀ poimo vel. 1. mn. h' pridigi ǀ pojdimo vel. 1. mn. tedaj do Bethlema ǀ Poijdimo vel. 1. mn. tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ Vaſſ proſſim Nem. Nem. poidite vel. 2. mn. s' mano obyskat eniga bolnika ǀ Pojte vel. 2. mn. v'Libio inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio ǀ poite vel. 2. mn. andohtliu ſe obhajat ǀ Pojdite vel. 2. mn. v'AEgijpt shita Kupiti Oblike deležnika na -l so navedene pri → iti.
Svetokriški
poklicati -ičem dov. poklicati: sapovej hishnem eniga Mashnika poklizat nedol. ǀ Tebe ò S. Clara sa prizho poklizhem 1. ed. ǀ sakaj tulikajnkrat ò milostivi Gospud to greshno dusho poklizhesh 2. ed. ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata nar parvu poklizhe 3. ed. ǀ vſo shlahto vkupaj poklize 3. ed. ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio 3. mn. ǀ poklizheo 3. mn. hitru Mashnika ǀ poklizi vel. 2. ed. ga ſamkaj inu Bosh shlishal, de nezh nesna ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal del. ed. m ǀ je njo v'ſabbato is tiga Svejta poklizhal del. ed. m ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre ukupaj poklizala del. ed. ž ǀ ſta bila Aſtrologe poklizala del. dv. m ǀ ſò shlahto, inu ſoſeſsko vkupaj poklizali del. mn. m
Svetokriški
poli prisl. pol: Masha terpi polli urre ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ gre pozhivat, pruti polinozhi ǀ de biſi lih pred dnevam, ali o poli nozhy bilu prezei ym terbei dati ǀ shena je upijla, inu jokala, de poli mille je jo bilu shlishat ǀ kadar pride na poli pota → pol, → polu
Svetokriški
pomujati -am dov. potruditi se: vener nozhejo enu malu pomujat nedol., inu poshtentat de bi kjekaj gori prishli pomujati se potruditi se: inu vender ſe n'hozhemo enu malu pomujat nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet nedol., inu voiskovat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli pomuiat nedol. kjekaj pojti ǀ po moy rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 2. ed. 192 urr ǀ O greshni folk tulikain ſe pomujash 2. ed. osdrauit tuoje telu, kadar sboly ǀ Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia 3. ed. kadar hozhe Lazaruſa oshiveti ǀ Satoraj Satan ſe pomuja 3. ed. kar ner vezh more ǀ ſa taiſto tulikain ſe pomvia 3. ed. ǀ nikuli ſe taku nepomuje +3. ed., inu nepofliſſa nas v' ſvojo oblaſt perpravit, kakor takrat kadar samerka, de nasha posledna ura ſe perblishuje ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo, ſe pomujamo 1. mn. kar ner vezh nam je mogozhe ǀ neskerbite, ter ſe nepomujate +2. mn. de bi vaſhi otrozi to lepo podobo teh ſhlushabnikou Boshyh doſegli ǀ vſi ſe pomujejo 3. mn. po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo noſsio, inu pogaſit ſe pomujeio 3. mn. ǀ n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni de ſi glih Bug, inu Angeli ſe pomujaio 3. mn. osdravit ǀ pomujetaſe vel. 2. mn., pofliſſajteſe h' shterni te gnade priti ǀ s'vſem fliſſam ſe bom pomujal del. ed. m ǀ je veliku govuril, veliku ſe pomuial del. ed. m ǀ kadar bi ſe nebily pomujali del. mn. m kej gori pojti ǀ Iogrij ſe ſo pomujeli del. mn. m taiſtiga iſgnati → mujati se
Svetokriški
poprej prisl. prej: Thomas gre v'Indio, kir poprej nihdar nej ſo od Christuſha shlishali ǀ en sholner, Kateri je bil njega delauz poprei, potegne vnu mezh, inu ga prebode ǀ poperej je bil Bogu nepokoren ǀ katero proprei Chriſtus je imenual eno pſizo ǀ Iest od njegove lepote veliku proprej s'kusi vſta Preroka Ezechia ſim pravil presež.> G: Bug je ta kateri nar poprej proſsi de bi ſe shnym ſpravili, myr ſturili ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio ǀ Jeſt vam nerpoprej odgovorim ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom poprej kakor vez. preden: KuliKajn sKarbi, inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio, poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate Zapisi, ki kažejo na proprej, vsebujejo anticipirani r.
Svetokriški
poslati pošljem dov. poslati: vſak dan mu imaio try shpishe poſlati nedol. ǀ polek de ima ſtu tyh ner lepshyh Dekelz poslati nedol. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat nedol. ǀ sklenejo de hozheio te ſtarishi poſlat nedol. njega proſit de bi ym hotel na pomozh priti ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi shtrajfinge zhes vaſs poſslati nedol. ǀ jeſt poshlem 1. ed. mojga Angela ǀ vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh 2. ed. ǀ ſakaj niemu neposhlesh +2. ed. mezh, shibo, inu eno ſmertno glavo ǀ Enkrat poshle 3. ed. shabe zhes Trazio ǀ vſe tu kar vſhivate, Bug vam poſhle 3. ed. ǀ Zhe neposhle +3. ed. gorezhe kazhe ǀ Sakaj neposhlete +2. mn. Archangela Raphaela ǀ ſvoje otroke poshleio 3. mn. v'shulo ǀ poshlejo 3. mn. klizat ſpovednika ǀ O Gospud poshli vel. 2. ed. zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge ǀ poſhli vel. 2. ed. vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal del. ed. m ſvojga Preroka Natana ǀ G: Bug je bil poſlal del. ed. m kobilize ǀ kadar bode tebi bolesne poſslal del. ed. m ǀ mu je bil poſſlal del. ed. m veliku slata ǀ Gospud Bug je bil eno veliko nerodovitoſt poslau del. ed. m zhes deshelo te oblube ǀ kakor Mana katero G: Bug je Israeliterjom poshlal del. ed. m ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal +del. ed. m ǀ ga je bila poſlala del. ed. ž Paulinu shkoffu shenkat ǀ Sveta TROYZA je bila poslala del. ed. ž Angela Gabriela osnanit ǀ Mashniki ſo bily poslali del. mn. m Levite k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ mene ſo poslale del. mn. ž te dushe is Viz ǀ de bi Nebeſſa ſe odperle inu Odrèshenika tiga ſvèta na ſemli poſſlale del. mn. ž/s
Svetokriški
poslednji -a prid. poslednji: njegova posledna im. ed. ž ura ſe perblishuje ǀ tu sadnu, inu puslednu dellu im. ed. s, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ aku bote do taiste puſledne rod. ed. ž ure pokuro odnashali ǀ do pusledne rod. ed. ž ure od greha na nehaio ǀ ſe zhudite, dokler ſim rekal, de Syn Boshi ſe je bal taiſte posledne ſmertne rod. ed. ž ure ǀ do poſledne rod. ed. ž vaſhe vre odnashate ǀ Hozhesh tuojo pusledno tož. ed. ž vro potroshtan biti ǀ na njegovo puſledno tož. ed. ž uro Mashnik pride ǀ obari yh sdaj, inu na nyh posledno tož. ed. ž uro ǀ O Jesus! katiri ſi tiga Rasbojnika to posledno tož. ed. ž minuto vshlishal ǀ na nijh ſmerteno poſledno tož. ed. ž uro ǀ NA PVSLEDNO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI ǀ ob taisti pusledni mest. ed. ž uri ǀ ob taisti puſledni mest. ed. ž uri bote s's. Paulam rekli ǀ ob taiſti posledni mest. ed. ž uri ǀ Bug nam daj eno takorshno gnado taiſti poſledni mest. ed. ž uri ǀ kadar ſim bil naposledni +mest. ed. ž uri ǀ taku shaloſten pred tvojo posledno or. ed. ž ſmertno uro ratash ǀ de bi ſe spovedali, inu Svete pusledne tož. mn. m Sacramente pryeli presež.> ta nar puſledna im. ed. ž njega beſseda je bila, hudizh mene reſneſi
Število zadetkov: 272