Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
amfetamín -a m (ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
SSKJ
bájta -e ž (ȃ) 
  1. 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
    // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
  2. 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
  3. 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
  4. 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
SNB
dosneževánje -a s (ȃ)
dodatno prekrivanje z umetnim snegom: umetno dosneževanje; zajetje vode za dosneževanje; Dosneževanje se uporablja predvsem na prelomnicah in izpostavljenih mestih, kjer veter občasno odpiha sneg, ki na teh mestih tudi najprej skopni E ↑dosneževáti
SSKJ
estavéla -e ž (ẹ̑) geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira
SSKJ
gospodínjski -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na gospodinjstvo: ukvarja se z gospodinjskimi deli; električni gospodinjski aparati, stroji; gospodinjske potrebščine / gospodinjski servis servis, ki oskrbuje gospodinjstva z občasno pomočjo pri gospodinjskih delih; gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih
    ♦     šol. gospodinjski pouk učni predmet, pri katerem se poučuje opravljanje domačih, hišnih del
  2. 2. ki zna dobro gospodinjiti: je zelo skrbna in gospodinjska
SNB
grafitíranje -a s (ȋ)
delanje, ustvarjanje grafitov: Grafitarji so večinoma dijaki, študentje ali celo osnovnošolci moškega spola, ki jim grafitiranje predstavlja vrsto življenjskega stila ali samo občasno popestritev vsakdanjika
// spreminjanje podobe zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov nanjo: nočno grafitiranje; prepovedano in odobreno grafitiranje; Spremljevalni program umetniškega festivala bo obsegal grafitiranje hiše in škarp v okolici in središču mesta E ↑grafitírati
SNB
grafitíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, ustvarjati grafite: Poleg ilegalnega ustvarjanja na urbanih površinah nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu
// spreminjati podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; Potem ko so ostali brez vnaprej plačanih vstopnic, so razjarjeni navijači v hotelskih sobah razbijali vse povprek, grafitirali hodnike in uničevali pročelje E ↑grafít
SNB
kávbojec -jca m, člov. (ȃ) v ameriškem okolju
pastir na konju; kavbojSSKJ: Kavbojci so skrbno žigosali krave, da so vedeli, čigave so
// tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu; kavbojSSKJ: Oddelki kavbojcev so občasno izvajali krvave povračilne akcije po indijanskih vaseh E (↑)kávboj
SSKJ
kóča -e ž (ọ́) 
  1. 1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
  2. 2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
  3. 3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
    // zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
    ♦     rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
SSKJ
kolíba -e ž (ī) 
  1. 1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba
  2. 2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba
SSKJ
konzultíranje -a s (ȋ) glagolnik od konzultirati: gre za občasno medsebojno konzultiranje / konzultiranje kolektiva ob imenovanju direktorja
SSKJ
kvartálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
SSKJ
občásen -sna -o prid. (á) ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih: delati občasne preglede; občasni prepiri; prirejati občasne razstave; občasne težave; občasna zaposlitev / podeliti občasne nagrade; občasno ponavljanje / občasni napadi mrzlice periodični; občasni obiskovalci gledališča; redne in občasne linije za prevoz potnikov
♦ jur. občasni arbiter; meteor. občasni veter; ptt občasni telefon telefon, ki se uporablja le v določenem obdobju
SSKJ
občásnik -a m (ā) knjiž. občasno izhajajoča publikacija: izdajati občasnik
SSKJ
pijánec -nca m (ȃ) kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov
// pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec
● drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
SSKJ
podrsávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja
    // premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike
  2. 2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati
  3. 3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava
SSKJ
popláviti -im dov. (ā ȃ) 
  1. 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike
    // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete
  2. 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili
    // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
    ●     star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli
    poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo
SSKJ
postréžnica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica
  2. 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje
  3. 3. star. (bolniška) strežnica: v bolnici potrebujejo nekaj novih postrežnic
SSKJ
prekát -a m (ȃ) 
  1. 1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke
  2. 2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para
    ♦     anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin
SSKJ
saránča -e ž (ȃ) nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka
Število zadetkov: 32