zavédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zavedati se: občasno bolnikovo zavedanje / zavedanje sebe, sveta / zavedanje o pomembnosti varstva okolja
● zastar. zavedanje po straneh neba orientiranje
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
bájta -e ž (ȃ)
1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
SSKJ²
SSKJ²
kóča -e ž (ọ́)
1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
// zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
♦ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
// zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
♦ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
SSKJ²
kolíba -e ž (ī)
1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba
2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba
1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba
2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba
SSKJ²
SSKJ²
podrsávati -am nedov. (ȃ)
1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja
// premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike
2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati
3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava
1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja
// premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike
2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati
3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava
SSKJ²
postréžnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica
2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje
3. star. (bolniška) strežnica: v bolnišnici potrebujejo nekaj novih postrežnic
1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica
2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje
3. star. (bolniška) strežnica: v bolnišnici potrebujejo nekaj novih postrežnic
SSKJ²
saránča -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka
nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka
SSKJ²
svíngati -am in swingati -am [svíngati] nedov. (ȋ)
občasno vzajemno menjavati svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingati sta začela zaradi obojestranske želje poskusiti kaj novega
občasno vzajemno menjavati svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingati sta začela zaradi obojestranske želje poskusiti kaj novega
SSKJ²
svínger in swinger -ja [svínger] m (í)
kdor občasno vzajemno menjava svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingerji se srečujejo v klubih z jasnimi pravili in kodeksom obnašanja
kdor občasno vzajemno menjava svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingerji se srečujejo v klubih z jasnimi pravili in kodeksom obnašanja
SSKJ²
svíngerstvo in swingerstvo -a [svíngerstvo] s (í)
občasno vzajemno menjavanje svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: prakticirati svingerstvo; popularizacija svingerstva
občasno vzajemno menjavanje svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: prakticirati svingerstvo; popularizacija svingerstva
SSKJ²
zdrkávati -am nedov. (ȃ) zastar.
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen je pogosto zdrkaval; kolesce v stenski uri zdrkava
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: ura v stolpu že zdrkava, kmalu bo začela biti
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkavajo po šipi / očala mu zdrkavajo na konec nosu
3. pri premikanju, delovanju prihajati iz navadnega položaja, lege: težko je vrtal, ker mu je sveder zdrkaval; vlečna vrv je zdrkavala iz žleba, s kolesa
4. zdrsavati: zdrkavati na ledu
● ekspr. solze so ji zdrkavale po licu tekle, polzele
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen je pogosto zdrkaval; kolesce v stenski uri zdrkava
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: ura v stolpu že zdrkava, kmalu bo začela biti
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkavajo po šipi / očala mu zdrkavajo na konec nosu
3. pri premikanju, delovanju prihajati iz navadnega položaja, lege: težko je vrtal, ker mu je sveder zdrkaval; vlečna vrv je zdrkavala iz žleba, s kolesa
4. zdrsavati: zdrkavati na ledu
● ekspr. solze so ji zdrkavale po licu tekle, polzele
SSKJ²
zdrkováti -újem nedov. (á ȗ)
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na kolesu zdrkuje; kolesje ure zdrkuje
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: pogledal je na stensko uro, ki je začela zdrkovati
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkujejo z listov / ruta ji zdrkuje z ramen / zdrkovati po vrvi navzdol
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na kolesu zdrkuje; kolesje ure zdrkuje
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: pogledal je na stensko uro, ki je začela zdrkovati
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkujejo z listov / ruta ji zdrkuje z ramen / zdrkovati po vrvi navzdol
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 34
Dostopnost