Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Zapis s simboli: radij in fi

Kako se pravilno napiše: R40 mm ali R 40 mm ter fi40 mm ali fi 40 mm (fi je v besedilu sicer zapisan s prečrtano 0)? Ter še: ravnini x-y? Vezaj, pomišljaj, stično, nestično? Kogar vprašam, ima drugačen odgovor.

Jezikovna
Zapis zveze »naj dijak«

V zadnjem času opažam, da se poimenovanje naj dijak občasno zapiše narazen, občasno pa skupaj. Kateri zapis je pravilen in zakaj?

Urbanizem
zasílno bivalíšče -ega -a s
SSKJ²
zavédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zavedati se: občasno bolnikovo zavedanje / zavedanje sebe, sveta / zavedanje o pomembnosti varstva okolja
● 
zastar. zavedanje po straneh neba orientiranje
SSKJ²
zdrkávati -am nedov. (ȃzastar.
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen je pogosto zdrkaval; kolesce v stenski uri zdrkava
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: ura v stolpu že zdrkava, kmalu bo začela biti
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkavajo po šipi / očala mu zdrkavajo na konec nosu
3. pri premikanju, delovanju prihajati iz navadnega položaja, lege: težko je vrtal, ker mu je sveder zdrkaval; vlečna vrv je zdrkavala iz žleba, s kolesa
4. zdrsavati: zdrkavati na ledu
● 
ekspr. solze so ji zdrkavale po licu tekle, polzele
SSKJ²
zdrkováti -újem nedov. (á ȗ)
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na kolesu zdrkuje; kolesje ure zdrkuje
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: pogledal je na stensko uro, ki je začela zdrkovati
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkujejo z listov / ruta ji zdrkuje z ramen / zdrkovati po vrvi navzdol
Planinstvo
zeló zahtévno kôpno brezpótje -- -ega -ega -a s
Planinstvo
zeló zahtévno snéžno brezpótje -ega -ega -a s
Čebelarstvo
zibajóči plés -ega -a m
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk
      1.1. dati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: loščiti
Celotno geslo Vezljivostni NG
zméren-rna -opridevnik
  1. nepretiran, sprejemljiv
    • kaj biti zmeren do kakšen
    • , kdo/kaj biti zmeren pri/v čem, kje
Celotno geslo Frazemi
živína Frazemi s sestavino živína:
délati kot [čŕna] živína, délati s kóm kot z živíno, garáti kot [čŕna] živína, gnáti se kot [čŕna] živína, ravnáti s kóm kot z živíno, [velíka] živína
Celotno geslo Frazemi
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Geografija
žléb -a m
Število zadetkov: 274