Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
ki se da občutiti: komaj občuten dotik; taka svetloba za naše oko ni občutna
1. ekspr. precej velik, precejšen: naložiti komu občutno kazen; občutne razlike v cenah; škoda je občutna; občutno omejevanje uvoza
2. zastar. občutljiv: ljudje so občutni, predmeti pa ne / ima zelo občutno glavo
- občútno prisl.:
govoril je občutno posmehljivo; lahko bi jim občutno škodoval
1. čutno dojeti lastnosti predmetnega sveta: občutiti toploto zakurjene sobe; občutiti tresljaje zemlje, utrip srca / občutiti s prsti vzbokline / ekspr. njegove oči ničesar več ne občutijo
2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj: občutil sem, da nisem sam v sobi / ekspr. moja duša je občutila, da se bo to zgodilo / intuitivno občutiti / v tem trenutku je občutil, da pripada zemlji spoznal, dojel
// s čustvi dojeti: prej ni narave ne videl in ne občutil; pesnika je šele v zrelih letih prav razumel in občutil
3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso občutili osti njegovih besed / na trgu se že občuti znižanje cen opazi
4. imeti, doživeti čustva, občutke: občutiti srečo, žalost; ni hotela izdati, kar je ob tem srečanju občutila / hvaležnosti, ki so jo izražale njene besede, v resnici ni občutil
5. doživeti, navadno kaj neprijetnega, hudega: mladina še ni občutila pomanjkanja; vsega tega gorja še niste občutili; občutiti gospodarsko krizo; zelo je občutil očetovo nejevoljo
6. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: občutiti bolečine v nogi; ni občutil ne lakote ne žeje / občutiti ljubezen do koga; občutiti strah pred čim
// izraža čustveni odnos, kot ga nakazuje določilo: pokrajino je občutil tujo; moteče občutiti enakomeren naglas pri pesmi; vdanost ljubezni je občutil kot podložnost
● ekspr. večkrat sem občutil njegove pesti večkrat me je natepel; ekspr. njegova denarnica bo podražitev krepko občutila zaradi podražitve bo potrošil dosti več; to sem občutil sam na sebi sem sam doživel
- občúten -a -o:
skušala si je razložiti občuteni nemir; globoko občutene pesmi; prisl.: občuteno igrati
1. izpad: izpadek črke / izpadek naročil je občuten
2. zastar. primanjkljaj, izguba: imeti, kriti izpadek
delati (bolj) globoko; poglabljati: voda globi tolmun; globiti jarek / raze v njegovem licu so se globile; pren., knjiž. knjige globijo duha
- globíti se knjiž.
postajati bolj občuten, doživet: čustvo zapuščenosti se je globilo in širilo / bolečina se je globila
čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona
ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
ki ni doživljen, ni občuten: nedoživljena pesem / knjiž. doslej še nedoživljeno nasilje
1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez
2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost
- preglobôko prisl.:
pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti; zašel je pregloboko v gozd
● šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je