Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
občutljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) preveč ~ človek; občutljiv za kaj biti ~ ~ mraz
občutljívost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo Sinonimni
občutljív1 -a -o prid.
1.
ki je sposoben občutiti, zaznavati
SINONIMI:
zastar. čutljiv, zastar. občuten, knj.izroč. senzibilen1
2.
ki je sposoben čutiti, zaznavati, doživljati v visoki stopnji
SINONIMI:
knj.izroč. delikaten, ekspr. mehek, ekspr. mehkočuten, knj.izroč. mehkoten, knj.izroč. senzibilen1, knj.izroč. senzitiven, knj.izroč. subtilen, zastar. živočuten
GLEJ ŠE SINONIM: dovzeten2
Celotno geslo Sinonimni
občutljív2 -a -o povdk.
za kaj izraža, da ima kdo sposobnost v razmeroma visoki meri kaj čutiti, zaznavati, doživljati
SINONIMI:
dovzeten2, ekspr. alergičen, ekspr. preobčutljiv, knj.izroč. senzibilen2
GLEJ ŠE SINONIM: neodporen
Celotno geslo Etimološki
občutljīv – glej čutīti
Pleteršnik
občutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich; o. za svetlobo, lichtempfindlich, Cig. (T.); — 2) = občuten 2), Cig.
Celotno geslo Hipolit
občutljiv pridevnik
Bovški
občutljiv gl. gakelj
Celotno geslo Kostelski
občutljiv gl. haklih
SSKJ²
občutljívec -vca m (ȋ)
ekspr. občutljiv človek: ta napor ni za občutljivce / občutljivci so bili ob branju te poezije ganjeni
Pravopis
občutljívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |občutljiv človek|
občutljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
občutljívčev -a -o (ȋ) poud.
SSKJ²
odrevenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati negiben, tog: roke so ji odrevenele; odreveneti od mraza, sedenja; ekspr.: odreveneti od strahu; ob teh besedah je odrevenela; pren. misli so mu odrevenele
♦ med. postati teže in počasneje gibljiv; postati manj občutljiv
    odrevenèl in odrevenél -éla -o:
    odreveneli prsti; stal je kakor odrevenel
SSKJ²
odzíven1 -vna -o prid. (ī)
sposoben (hitro) se odzivati: občutljiv in odziven človek; otroci so zelo odzivna bitja
// publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: živa in odzivna uprizoritev / odziven problem
Celotno geslo Sinonimni
odzíven -vna -o prid.
ki se je sposoben (hitro) odzivati
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: odmeven
GLEJ ŠE: odmevati
Botanika
odzívni bíoindikátor -ega -ja m
SSKJ²
ortokromátski -a -o prid. (ȃ)
fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča
SSKJ²
otopéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati manj občutljiv za zunanje dražljaje: vsi čuti so mu otopeli; za bolečine je že otopel
2. izgubiti voljo, zanimanje za kaj: zaradi prestanega gorja je otopela; od neprestanega dela pri stroju je že skoraj otopel / duševno otopeti
// pojaviti se v manjši meri, v manj izraziti obliki: ni čudno, da so mu v takem okolju otopela čustva / čut dolžnosti, odgovornosti mu je otopel; vest jim je že čisto otopela
3. postati top, manj oster: ostri robovi kamenja so hitro otopeli
    otopèl in otopél -éla -o:
    ostali so neprizadeti, otopeli; čustveno otopel človek; otopel za lepoto; prisl.: otopelo strmeti predse
SSKJ²
otopévati -am nedov. (ẹ́)
1. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti mu otopevajo; otopevati za bolečine
2. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: po tem dogodku je polagoma otopevala; pri enoličnem delu je začel otopevati
// pojavljati se v manjši meri, v manj izraziti obliki: občutek zadovoljstva je otopeval; zavest krivde mu otopeva / nasprotja med njimi otopevajo
3. postajati top, manj oster: rezilo začenja otopevati
Celotno geslo Sinonimni
otopévati -am nedov.
1.
postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje
SINONIMI:
2.
izgubljati voljo, zanimanje za kaj
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: topeti
SSKJ²
otórej1 prisl. (ọ̑)
star. tako zelo: nisem mislil, da je otorej občutljiv; elipt. letina je otorej, da take še ne pomnijo
SSKJ²
otŕpel -pla -o [otərpəu̯] prid. (ŕ)
negiben, tog, manj občutljiv: od mraza ima otrpel obraz; otrpli prsti / ekspr. vsa otrpla je čakala do jutra / te živali otrple počakajo pomladi / otrplo stanje; pren., knjiž. otrpla tišina, žalost
♦ med. težje in počasneje gibljiv; manj občutljiv; prim. otrpniti
Število zadetkov: 171