Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bárvarstvo bárvarstva samostalnik srednjega spola [bárvarstvo]
    dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
ETIMOLOGIJA: barvar
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: čebela
dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]
    1. denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav
      1.1. kovanec v vrednosti te enote
    2. denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine
    3. ekspresivno denar
FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...
hŕt hŕta samostalnik moškega spola [hə̀rt]
    pes z zelo vitkim telesom, podolgovato glavo in daljšim gobcem
STALNE ZVEZE: afganistanski hrt, irski volčji hrt, mali angleški hrt, mali italijanski hrt, ruski hrt, španski hrt, veliki angleški hrt
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hȑt, nar. rus. hórt, češ. chrt < pslov. *xъrtъ ‛vrsta (hitrega) psa’, nejasnega izvora - več ...
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]
    1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
    2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
    3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
    4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: kobila
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]
    1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
    2. ekspresivno izginotje, upad
    3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
    4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
      4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
    5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]
    1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
      1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
      1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
    2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
ETIMOLOGIJA: iz pred vsem
refléksoterapévt refléksoterapévta samostalnik moškega spola [refléksoterapéu̯t]
    kdor se ukvarja z refleksoterapijo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. reflexotherapist iz refleks + terapevt
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]
    1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: slez
vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán]
    1. kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrolom
    2. manj formalno sprednja šipa vozila
ETIMOLOGIJA: veter + bran
zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati]
    1. ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
    2. ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
    3. ekspresivno priti iz rodil
ETIMOLOGIJA: vekati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bŕka -e ž (ȓ)
nav. mn. brk: brke mu že poganjajo; črne, sive brke / brke na gobcu so zelo občutljive
SSKJ²
fiksír -ja m (ī)
fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma: dati negativ v fiksir
SSKJ²
geofón -a m (ọ̑)
teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone
SSKJ²
natúra -e ž (ȗ)
1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi
2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature
3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja
● 
knjiž. plačati v naturi ne z denarjem
SSKJ²
občutljív -a -o prid., občutljívejši (ī í)
1. sposoben občutiti, zaznavati: občutljivi in neobčutljivi deli organizma; ugotoviti, če so prsti še občutljivi; čutnice so občutljive le za določene dražljaje / knjiž. estetsko, likovno občutljiv človek dovzeten
// sposoben zelo občutiti, zaznavati: nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi; pokostnica je občutljiva in ob udarcu zelo boli / občutljiv za mraz, vremenske spremembe / ekspr. njegovo občutljivo uho se je upiralo taki glasbi; pren. je občutljiv za resnico
2. sposoben čustvovati, doživljati: razumen in občutljiv igralec; bil je najobčutljivejši med nami vsemi / ima občutljivo srce
// ki se hitro čustveno vznemiri, zlasti negativno: bolehni otroci so občutljivi / umetnik je občutljiv za svoje delo / vsak je občutljiv, če gre za njegovo dobro / ne bodi no tako občutljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljiv
3. v zvezi z za pri katerem pod vplivom česa nastane sprememba, reakcija: vitamini so občutljivi za kemične vplive; za svetlobo občutljiva snov; pren. naš narodni obstoj je občutljiv za spremembe v sosednjih državah
4. v zvezi občutljiv na dotik ki omogoča upravljanje z dotikom: uporabniški vmesnik, občutljiv na dotik; zaslon je občutljiv na dotik
5. ki pokaže že zelo majhno količino merjenega: meriti z občutljivimi aparati, instrumenti; občutljiv sprejemnik; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši aparat za vsak duhovni utrip
6. ki ni sposoben uspešno prenesti negativnih okoliščin, vplivov: čiščenje občutljivih tkanin; skladiščenje občutljivega blaga
● 
paziti na red zlasti pri občutljivih otrocih dovzetnih za bolezen; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; publ. ideološko občutljiva tema neprijetna, težavna; bombe so vrgli na najbolj občutljive nasprotnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode
    občutljívo prisl.:
    mesto je živ organizem, ki občutljivo reagira na spremembe; občutljivo se vesti
SSKJ²
podlóga -e ž (ọ̑)
1. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala: odparati, raztrgati podlogo; svilena, žimnata podloga / tkanina, usnje za podlogo
2. navadno večja priprava za podlaganje: pod bolnika dati gumeno podlogo; lesena podloga za sode; zelena pisalna podloga
// kar se podloži sploh: okrepiti sliko s kartonsko podlogo / za podlogo je uporabil revijo
3. zastar. podlaga, osnova: opisani dogodek ima resnično podlogo / sklepati na podlogi nepopolnih podatkov
♦ 
film. filmska podloga material, na katerega se nanašajo za svetlobo občutljive snovi; obrt. vezilna podloga tkanina, na katero se veze; kar se pri nekaterih vezeninah podloži, da postane vzorec reliefen; vmesna podloga podloga za oblikovanje ramen, prsnega dela oblačila
SSKJ²
preóster -tra tudi -ôstra -o stil. prid. (ọ́, ó)
preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre
● 
evfem. njegov sluh ni preoster oster
    preóstro in preostró tudi preôstro prisl.:
    preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo
SSKJ²
spét prisl. (ẹ̑)
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: spet sem tukaj; upamo, da bo spet zdrava; kdaj spet prideš; za hip se je ustavila in spet šla dalje; vrni se spet / okna so spet prepleskali na novo / spet si ti na vrsti / okrepljen: želim si, da bi spet kdaj lahko v miru delal; vedel je, da jo bo kmalu spet videl
 
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako naprej izraža ponavljanje istovrstnih dejanj
// ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: kaj je že spet, še ne bo miru; spet je minil teden, pa nič / kdo ti je spet to povedal
2. ekspr., v zvezi spet in spet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: v življenju se to dogaja spet in spet; govornika so spet in spet prekinjali / spet in spet jo je poklical
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: on pa samo čaka in spet čaka; te občutljive rastline je treba negovati in spet negovati / tega ne bom storil, ne, pa spet ne
// izraža veliko količino, visoko stopnjo: potrebuje denar in spet denar; tam je sam pesek pa spet pesek
4. v členkovni rabi poudarja nasprotje: nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati; on se pogosto hvali, drugi so spet preskromni / pridelek ni velik, pa spet ne slab; ne ravno debel, pa vendar spet ne suh / v njenih očeh si lahko videl ogenj, pa spet mrak in temo, pa spet smeh / v vezniški rabi eni pridelujejo hrano, spet drugi izdelujejo orodje, spet tretji gradijo
5. v členkovni rabi poudarja zanikano trditev, ugotovitev: no, tako hudo pa spet ni; tako udobno pa to bivališče spet ni; samo poučnih knjig pa spet ne moremo brati
// izraža neodločnost, omahljivost: rad bi pri tem sodeloval, in spet ne; rada bi šla, pa spet ne
SSKJ²
tóčka -e ž (ọ̑)
1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju; razdalja med skrajnima točkama
// majhno, navadno okroglo mesto na površini česa, narejeno s pritiskom, z dotikom česa ostrega: narisati, vtisniti točko; potegniti črto od točke do točke; označiti vzorec s točkami / napaka leče, da upodobi črtico kot točko; sliko je sestavil iz samih barvnih točk
// v zvezi slikovna točka najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost: povečati število slikovnih točk in diagonalo zaslona; digitalni fotoaparati z ločljivostjo tri milijone slikovnih točk
2. geom. osnovni element premic, daljic, ravnin: točka leži na premici; razdalja od točke A do točke B; točka grafa; točka, v kateri se sekata premici; izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu; določiti lego točke v ravnini / diametralni točki ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera; prebodna točka v kateri premica seka ravnino ali črto; realna točka katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; robna, stična točka; niz točk množica točk na črti
3. manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: dosegli so točko, od koder se je videlo mesto; s tem orožjem lahko dosežejo vsako točko na zemlji; zazrl se je v točko pred seboj; premikati se proti določeni točki; zemljepisna širina in dolžina točke, na kateri je ladja
// navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo: vas je na dobri točki; izhodiščna točka za vzpon na goro; izletniška, razgledna, turistična točka / bombe so vrgli na najbolj občutljive nasprotnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode / črna točka cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami
4. navadno s prilastkom del potekanja, trajanja kakega pojava, dogajanja, ko to doseže stanje, vrednost, kot ju nakazuje določilo: prišli so do točke, ko se temu vprašanju niso mogli več ogniti; naraščanje reke je doseglo kritično točko / točka vrenja vrelišče
// publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / šport. žarg. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza
5. navadno s prilastkom dejstvo, ki določa, opredeljuje kak pojav, kako celoto tako, kot nakazuje določilo: bistvene, temeljne točke v strukturi izobraževanja; oporna točka domneve; knjiž. odkriti točke, ob katerih se dogajanje drame lomi
// v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: iskati, najti stične točke; to je edina stična točka med njimi; stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: razmere v zdravstvu so naša boleča točka; pogostni izostanki so glavna boleča točka v razredu
6. vsak od vsebinsko zaključenih delov
a) kakega besedila, označen navadno s številko: točka 3 potrebuje razlago; išči pod točko c / sestaviti resolucijo po točkah; dopolnilo k točki 2 zakona
b) dnevnega reda sestanka, zborovanja: določili so točke, o katerih bodo razpravljali na zboru; prva točka dnevnega reda / preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja; publ. to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
c) sporeda kake prireditve: napovedati točke na prireditvi; akrobati so naštudirali novo točko; pevska, plesna, solistična točka
7. s številko izražena enota za merjenje, vrednotenje dosežkov na kakem področju: tekmec je dobil točko več; boriti se za točke; ocenjevati s točkami; na natečaju je dosegel devetdeset od stotih mogočih točk; za pozitivno oceno se zahteva določeno število točk / pri tej igri štejeta dama in kralj dvajset točk / kreditna točka enota za vrednotenje dela, ki ga študent opravi v procesu izobraževanja, zlasti v bolonjskem sistemu
// s številko izražena enota za vrednotenje del in nalog v kaki delovni organizaciji: posebne naloge se vrednotijo z dodatnim številom točk / pog. zvišati točko povečati vrednost točke
8. zlasti v vojnem času enota na (živilski) nakaznici: odrezati od nakaznice pet točk / kupovati blago, živila na točke z (živilskimi) nakaznicami
● 
publ. šahista sta si razdelila točko partija se je končala z remijem; publ. sodnik je pokazal na belo točko prisodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo lahko kdo izkoristi
♦ 
alp. obveščevalna točka kraj, mesto, kjer se lahko prijavijo nesreče v gorah; astron. južna točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine; elektr. nevtralna točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; fiz. ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geod. poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; med. bolečinska točka mesto, kjer je bolečina pri določeni bolezni najizrazitejša; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek pojavljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi večjega števila dobljenih točk; kazenska točka pri nekaterih športih ki se zaradi napake, prekrška odšteje od seštevka točk; tekst. vezna točka mesto, kjer se križata dve niti; voj. ničelna točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim
Število zadetkov: 37