Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
raztegníti in raztégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je / ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje
2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti
3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali
● 
ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal
♦ 
šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo
    raztegníti se in raztégniti se
    1. postati večji po dolžini, širini: čevlji so se raztegnili; majica se je pri pranju raztegnila; to blago se rado raztegne
    // postati daljši: kolona se je raztegnila / skozi vas se je sprevod zelo raztegnil
    2. nav. ekspr. doseči daljšo časovno razsežnost: pogovor se je raztegnil / parjenje se pri teh živalih lahko raztegne v pozno pomlad
    3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na razmeroma veliki površini: po nebu so se raztegnili temni oblaki
    ● 
    ekspr. dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo podaljšal; ekspr. to se mu bo raztegnil obraz, ko bo to slišal bo razočaran, neprijetno presenečen
    raztégnjen -a -o:
    raztegnjen pas; obraz je imel grdo raztegnjen; raztegnjena antena; raztegnjena elastika; dolga, raztegnjena kolona vojakov; raztegnjena zgodba; ob obali raztegnjeno mesto
Celotno geslo Frazemi
rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra
SSKJ²
ribáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti ribe: ribiči ribarijo; ribariti ob obali, v morju; čolnariti in ribariti / ribariti s trnkom / ladja ribari ob otoku
 
ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja
Pravopis
ribáriti -im nedov. -èč -éča; ribárjenje (á ȃ) ~ ob obali; poud. ~ v kalnem |izrabljati neurejene razmere|
Celotno geslo Sinonimni
ribáriti -im nedov.
iskati, zasledovati in dobivati ribe z določenimi pripomočki in postopki zaradi koristi
SINONIMI:
loviti ribe, nar. ribiti
Svetokriški
Rimini zemljepisno lastno ime Rimini: Sprizhat meni morio cilu Ribe, katere per tem meſtu Rimini im. je bil poklizal njegovo pridigo poshlushat (III, 304) Rímini, mesto ob it. jadranski obali
Celotno geslo Vezljivostni NG
sezóna-esamostalnik ženskega spola
  1. navadno s prilastkom namensko obdobje leta
    • sezona česa
    • , sezona v/na čem, kje
    • , sezona za koga/kaj
    • , sezona s čim/kom
    • , sezona med kom/čim, kje, kdaj
    • , sezona pri čem/kom, kje
    • , sezona brez koga/česa
Celotno geslo ePravopis
Simonov zaliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Simonovega zaliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv na slovenski obali
IZGOVOR: [símonou̯ zalíu̯], rodilnik [símonovega zalíva]
BESEDOTVORJE: simonovozalivski
PRIMERJAJ: Simonov
Celotno geslo Vezljivostni NG
sistém-asamostalnik moškega spola
  1. skupina povezanih enot, pojavov
    • sistem česa/koga
    • , sistem za kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom
  2. funkcionalna celota
    • sistem česa
    • , sistem za kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom
  3. družbena ureditev
    • sistem česa
    • , sistem za koga/kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom, kje
Geografija
slanoljúbna rastlína -e -e ž
Geografija
slanúša -e ž
Celotno geslo ePravopis
Slonokoščena obala
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Slonokoščene obale samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Slonokoščena obala
država v Afriki
IZGOVOR: [slonokoščéna obála], rodilnik [slonokoščéne obále]
BESEDOTVORJE: Slonokoščenoobalec in Slonokoščenec, Slonokoščenoobalka in Slonokoščenka, Slonokoščenoobalčev in Slonokoščenčev, Slonokoščenoobalkin in Slonokoščenkin, slonokoščenoobalski in slonokoščenski
Jezikovna
Slovenjenje imena »Extremadura«

Zanima me kako se pravilno napiše Ekstremadura (španska pokrajina) po slovensko? Je pravilno zgolj Estremadura, kakor mi prikaže v slovarju ali je pravilno tudi Ekstremadura?

Celotno geslo Frazemi
smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa], pobírati smétano, pobráti [vsò] smétano, posnéti smétano, zbrála se je smétana [čésa]
Svetokriški
smirenski -a prid. smirenski: je Gospud Bug djal ſmirneskimu daj. ed. m shkoffu (II, 544) Smírna, danes turš. İzmir, mesto ob sredozemski obali Male Azije
Celotno geslo Etimološki
sọ̑da -e ž
Geologija
solína -e ž
Geografija
spodmòl -ôla m
Celotno geslo Frazemi
srebró Frazemi s sestavino srebró:
bíti kàkor žívo srebró, bíti žívo srebró, kàkor žívo srebró, kot žívo srebró, žívo srebró je pádlo, žívo srebró se je dvígnilo, žívo srebró se je povzpélo, žívo srebró se je spustílo
SSKJ²
stacionírati -am dov. in nedov. (ȋknjiž.
1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku
2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu
3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali
    stacioníran -a -o:
    v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali
Število zadetkov: 262